OZ člen 179, 165, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 299.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – odmera pravične odškodnine – lažja telesna poškodba – udarnina in razpočna rana levega kolena, razpočna rana leve roke in udarnina hrbtenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – tek zamudnih obresti – kdaj zapade odškodninska obveznost – zamuda dolžnika – prenehanje obveznosti – delna izpolnitev – valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo že plačanega dela odškodnine predstavlja 2. odstavek 168. člena OZ. Odmera povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način – to je z valorizacijo – upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.
poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - svoboda veroizpovedi - tehtanje interesov - fotografija - kontekst objave - sporočilnost objave - javna oseba - mnenje o temi javnega pomena - nepremoženjska škoda
Objava fotografij mnogo močneje od besed poseže v človekovo integriteto. Četudi svoboda izražanja vsebuje tudi objavljanje fotografij, je treba, ko sodišče tehta nasprotujoče si interese oziroma nasproti stoječi si pravico do izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ločiti tudi besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje nasprotujočih si interesov, v povezavi s fotografijami.
Če zaradi danih zavarovanj banki upnik ne razpolaga z nobenimi denarnimi prilivi, ki jih ustvari in zato nima sredstev za plačilo plač, elektrike, vode in podobno, in če je v takem stanju zaradi prevzetih kreditnih obveznosti ogrožen sam obstoj upnika, s čimer utemeljuje nastanek težko popravljive škode, izbrani način sodnega varstva z regulacijsko začasno odredbo, brez izvedbe ostalih postopkov, namenjenih rešitvi obstoja družbe, ni primeren.
prenos pogodbe - pogoji za prenos - privolitev stranke - konkludentno ravnanje
Konkludentnemu ravnanju je pripisati pomen privolitve zgolj tedaj, če je tožeča stranka za prenos Pogodbe vedela. Ključno je torej, kdaj in kdo je bil s strani tožeče stranke obveščen (direktor tožeče stranke ali zgolj njeni delavci). Tožeča stranka je namreč pravna oseba, zato lahko pravno zavezujoča dejanja opravi le tisti, ki je pooblaščen za njeno zastopanje. Ločiti je tako obvestilo oziroma seznanitev z dejstvom prenosa pogodbe in dejstev o privolitvi v prenos pogodbe.
pravočasnost pritožbe - očitna napaka vložnika - naslov sodišča
Ker pritožba tožeče stranke zoper sodbo ni bila poslana nepristojnemu sodišču, temveč pristojnemu, katerega naslov pa je tožeča stranka tako v vlogi kot tudi na pisemski ovojnici navedla nepravilno, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti izjeme iz osmega odstavka 112. člena ZPP in šteti pritožbe za pravočasno.
odgovor na pritožbo - zavrženje - nepopolna vloga - podpis vlagatelja
Tožena stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti glede nepodpisane vloge in sodišču ni posredovala odgovora na tožbo, ustrezno podpisanega s strani zakonitega zastopnika in v zadostnem številu izvodov. Zato je potrebno odgovor na tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavreči.
Dejstvo vročitve plačilnega naloga je izkazano z javno listino, na kateri je podpis osebe, ki je pošto sprejela in tudi podpis poštnega delavca, ki je poštno pošiljko vročil. Ob dejstvu, da vročilnica obstaja, da je na njej podpis prevzemnika in datum prevzema, pritožbene navedbe niso utemeljene. Vročilnica dokazuje pravilnost vročitve in ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje; dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 30. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - vpliv družbenika na poslovanje izbrisane družbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je namreč sklep procesne narave, ki ga sodišče izda v skladu z četrtim odstavkom 24. člena ZIZ in zgolj ob upoštevanju zakonskih kriterijev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, zato je za odločitev v tej zadevi nepomembno ali sta imela dolžnika po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev še možnost vplivanja na poslovanje družbe ali ne.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
ZPP člen 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – seznanjenost strank s pravicami in potrebnimi procesnimi dejanji - predlaganje dokazov
Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi bilo materialnopravno procesno vodstvo na prvem naroku nezadostno, toženca sta bila s svojimi pravicami ter potrebnimi procesnimi dejanji seznanjena, zato sta tudi dejansko lahko uresničila svojo pravico do izjave ter do predlaganja dokazov stranke. Zato tudi kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
URS člen 155. ZD člen 123, 128, 129, 132, 214, 214/4. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 40, 40/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - začetek uporabe ZSVarPre-C - uporaba zakona glede na čas zapustnikove smrti
Vsa materialnopravna razmerja v zapuščinskih postopkih se presojajo po pravu, ki je veljalo v času zapustnikove smrti, saj je takrat po samem zakonu prišlo do bistva dedovanja - prehoda zapuščine na dediče, kar se v sklepu o dedovanju le še ugotovi in dediče razglasi. V obravnavanem primeru v trenutku smrti zapustnika določba 39. člena ZSVarPre-C še ni veljala niti je (po že zgoraj obrazloženem) ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb v tej smeri za nazaj ni mogoče uporabiti. V trenutku uvedbe dedovanja je omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, urejal 128. člen ZD, zato bi ga ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopno sodišče za presojo tega vprašanja v obravnavani zadevi moralo uporabiti.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
razlastitev - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - izguba dohodka - odškodnina za stranske škode - trajna škoda - prilagoditev spremenjenim razmeram
S stranskimi učinki razlastitve je potrebno upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za prilagoditev na spremembo, ki jo je prinesla razlastitev.
odškodninska odgovornost delodajalca – informativni dokaz - izvedba informativnega dokaza - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem
Dokazi se ne izvajajo v informativne namene. Odstop od tega pravila pa je v obravnavani situaciji v določeni meri upravičen, ker zdravstvena zavarovalnica ni strokovnjak s področja varstva pri delu in zato ne more poznati vseh konkretnih varnostnih ukrepov v vseh možnih delovnih okoljih pri vseh možnih delovnih procesih in opravilih.
Vsebina nadzora je v premosorazmerni odvisnosti od zahtevnosti in kompleksnosti posameznih delovnih opravil in ocene njihove nevarnosti, pa tudi od drugih dejanskih okoliščin primera.
spor majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem - listinski dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški - odločitev brez naroka
Dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.
ZZK-1 člen 13, 13/2-1, 47, 47/3, 149, 149/3-1. SPZ člen 38, 38/4.
vknjižba zemljiškega dolga – vknjižena pravica prepovedi odtujitve – soglasje imetnika pravice – listina o soglasju – čas overitve podpisa imetnika pravice – enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Ker listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni listina, ki je po določbah ZZK-1 podlaga za vknjižbo, dejstvo, da je bil podpis imetnikov pravice overjen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ni pravno odločilno in ne more vplivati na veljavnost soglasja.
2. Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino. Gre torej za enoten institut ne glede na dejanski vpis zgolj prepovedi odtujitve.
Pritožnikovo zavarovano terjatev sta prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, zato je treba upoštevati, da upravitelj nastopa kot dolžnikov zastopnik, da soglaša z dolžnikovimi pravnimi dejanji za uveljavitev ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, ki jih je opravil stečajni dolžnik oziroma da njegova pravna dejanja odobrava.