OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078395
OZ člen 623, 623/2. ZPP člen 212.
podjemna pogodba – plačilo za delo – določitev cene
Določitev cene je prepuščena sodišču. Slednje lahko to odreče le, če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča. Ti podatki se nanašajo na predmet izpolnitve, vrsto dela, težo dela in čas, ki je običajno potreben za izvršitev dela.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072009
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
pravica uporabe – družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – priposestvovanje lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - ovrgljiva domneva - pravnomočnost odločbe - ugotovitveni zahtevek - zastaranje
Uporaba določb ZTLR o gradnji na tujem svetu v obravnavanem primeru ni mogoča, ker je bila sporna nepremičnina do konca gradnje v družbeni lastnini.
Predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje.
ZLNDL je vezal lastninjenje preostanka nepremičnin v družbeni lastnini na obstoj pravice uporabe, pri čemer pa je vzpostavil (zgolj) ovrgljivo pravno domnevo, da je njen imetnik tisti, katerega pravica uporabe je vknjižena v zemljiško knjigo.
S popravo sodbe se ne sme vsebinsko spremeniti prvotna sodba. Vsebinsko pa se sodba ne spremeni takrat, kadar se s popravnim sklepom odpravi le tehnična pomanjkljivost, do katere pride pri prepisu sodbe.
Zaveza asignata je nastala zaradi izjave o akceptu, na podlagi katere je pridobil asignatar neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata.
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru - taksna obveznost
Ker gre tako v postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks (za katerega je v četrtem odstavku 10. člena ZST-1 izrecno predvideno, da se tudi za pritožbo zoper sklep o takšnem predlogu sodna taksa ne plača), kot tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, za odločanje o tem, ali bo stranka dolžna plačati sodno takso, ni nobenega razumnega razloga, da bi se štelo, da obstaja taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065484
ZASP člen 147, 147/1, 147/1-1, 156. ZPP člen 214, 214/5, 337.
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – pravica do denarnega nadomestila –tarifa – pritožbena novota – razpravno načelo – splošno znana dejstva
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
spor majhne vrednosti - mirovanje postopka - nezakoniti sklep
V postopku v sporu majhne vrednosti ni mirovanja postopka, zato v obravnavani zadevi, tudi če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju, ki je sicer postal pravnomočen, na takšen nezakonit sklep ne more vezati pravnih posledic mirovanja postopka, kot je to določeno v 210. členu istega zakona.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel stvarnega prava, ki za svojo veljavnost potrebuje veljaven zavezovalni pravni posel. Ker med pravdnima strankama ni bil sklenjen posel, na podlagi katerega bi morala toženka na tožnico prenesti lastninsko pravico, toženka zemljiškoknjižnega dovolila ne more izstaviti in ji te obveznosti ni mogoče naložiti s sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0075571
URS člen 26.
odgovornost države za protipravno ravnanje organov – uporaba evropskega prava – drugačna sodna praksa – načelo nevtralnosti DDV – vračilo vstopnega DDV – datum odpošiljanja blaga
Nestrinjanje tožnika s predhodnimi odločbami ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost države. Tožnik tudi ni izkazal, da bi naša sodišča v podobnih primerih odločala drugače, oziroma da bi bila sprejeta odločitev arbitrarna in v nasprotju z obstoječo sodno prakso, kar bi lahko predstavljalo protipravno ravnanje državnih organov.
OZ člen 179, 165, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 299.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – odmera pravične odškodnine – lažja telesna poškodba – udarnina in razpočna rana levega kolena, razpočna rana leve roke in udarnina hrbtenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – tek zamudnih obresti – kdaj zapade odškodninska obveznost – zamuda dolžnika – prenehanje obveznosti – delna izpolnitev – valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo že plačanega dela odškodnine predstavlja 2. odstavek 168. člena OZ. Odmera povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način – to je z valorizacijo – upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.
Če zaradi danih zavarovanj banki upnik ne razpolaga z nobenimi denarnimi prilivi, ki jih ustvari in zato nima sredstev za plačilo plač, elektrike, vode in podobno, in če je v takem stanju zaradi prevzetih kreditnih obveznosti ogrožen sam obstoj upnika, s čimer utemeljuje nastanek težko popravljive škode, izbrani način sodnega varstva z regulacijsko začasno odredbo, brez izvedbe ostalih postopkov, namenjenih rešitvi obstoja družbe, ni primeren.
prenos pogodbe - pogoji za prenos - privolitev stranke - konkludentno ravnanje
Konkludentnemu ravnanju je pripisati pomen privolitve zgolj tedaj, če je tožeča stranka za prenos Pogodbe vedela. Ključno je torej, kdaj in kdo je bil s strani tožeče stranke obveščen (direktor tožeče stranke ali zgolj njeni delavci). Tožeča stranka je namreč pravna oseba, zato lahko pravno zavezujoča dejanja opravi le tisti, ki je pooblaščen za njeno zastopanje. Ločiti je tako obvestilo oziroma seznanitev z dejstvom prenosa pogodbe in dejstev o privolitvi v prenos pogodbe.
vročanje – vročilnica – poizvednica – napake pri vročanju – dejanska seznanitev s sodnim pisanjem – pravočasnost pritožbe – pritožbena novota – pravica do izjave
Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 100. OZ člen 79, 79/3, 784.
smrt stranke - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - veljavnost pooblastila - prenehanje pooblastila - odobritev procesnih dejanj
Na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka ter na stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ne more vplivati dejstvo, da je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe.
ZDR člen 42, 112, 112/2, 126, 130, 130/1. ZEPDSV člen 16.
regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - plačilo za delo
Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka tožniku ni obračunala in izplačala vtoževanih pripadajočih zneskov iz naslova regresa za letni dopust, neto plače oziroma neto nadomestila plače in potnih stroškov ter dnevnic, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik napoten na službena potovanja s strani tožene stranke, ni odločilnega pomena zatrjevano dejstvo, da tožena stranka ni soglašala s plačilom potnih stroškov tožniku, ki so mu nastali na službenih potovanjih. Delodajalec je že na podlagi člena 130/1 ZDR dolžan delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. To pomeni, da ta obveznost tožene stranke ni bila odvisna od njenega soglasja.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065459
ZNP člen 17, 37. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna ureditev meje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – mejni spor – lastninski spor – določitev vrednosti spornega zemljišča
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora. To vrednost ugotovi sodišče, ki mora svojo odločitev obrazložiti.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
Obdolženec je kot delodajalec s tem, ko svojim zaposlenim ni plačal prispevkov za socialno varnost, opustil svoje dolžnostno ravnanje in storil kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pa tega ni storil. Pri tem je imel ves ta čas enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah plačila predpisanih prispevkov. Tako je obdolženec prepovedano posledico uresničil z več dejanji (večim oziroma različnim delavcem več mesecev ni plačal prispevkov), a z enotnim subjektivnim odnosom do svoje zakonske obveznosti, zato je storil eno kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, pri katerem so (zaradi neplačila predpisanih prispevkov) oškodovani delavci, oškodoval pa jih je njihov delodajalec, je specialno kaznivo dejanje, v odnosu do kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki ga lahko stori kdorkoli in je lahko storjeno zoper kogarkoli.