posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – ekonomski interes – vrnitev odvzete posesti – pritožbena novota
Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je zato treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – dobrovernost pridobitelja – dobrovernost nadaljnjega pridobitelja
Res je, da po 3. odstavku 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist sta bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe. To pravilo pa ne velja za toženca, saj je namenjeno zgolj varstvu tretjih dobrovernih oseb, ki so pridobile pravico na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo. Zahtevka za izbris tako ni več mogoče uveljavljati proti kasnejšim oziroma nadaljnjim dobrovernim pridobiteljem. Toženec, ki je bil tožnikov neposredni knjižni naslednik, se torej na to pravilo ne more sklicevati.
Ker je v izvršilnem postopku dolg dolžnika (sedaj tožnika) (pre)plačala tretja oseba in ne tožnik, slednji ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj s tem ni bil v ničemer prikrajšan.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 11, 11/3, 11/6. ZSPJS člen 16, 16/2, 49.a.
javni uslužbenci - napredovanje v višji plačni razred - policist - plačilo razlike plače - izredno napredovanje za dva plačna razreda - nadpovprečna delovna uspešnost - prevedba
Na podlagi 6. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) se v letu 2009 za leto 2008 ocenijo v skladu z Uredbo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008. Ker tožnik s 1. 10. 2008 ni napredoval, neutemeljeno navaja, da je tožena stranka pri odločanju o napredovanju v letu 2009 nepravilno upoštevala oceno za leto 2008 po novih predpisih. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo in sicer z ocenami odlično s petimi točkami, oceno zelo dobro s štirimi točkami, oceno dobro s tremi točkami in oceno zadovoljivo z dvema točkama, kot to določa 1. odstavek 5. člena Uredbe. Izhodiščni razred tožnikovega delovnega mesta je 22. plačni razred, o prehodu nov plačni razred preveden v 28. plačni razred, zato se je v skladu s 6. odstavkom 5. člena šteje, da je napredoval že šestkrat, oziroma je šlo pri napredovanju z dne 1. 4. 2009 za njegovo sedmo napredovanje. Ker je v napredovalnem obdobju tožnik zbral 14 točk, je izpolnil pogoje za napredovanje za en plačni razred, tako ga je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno umestila v 29. plačni razred.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in ki je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
Če zaradi danih zavarovanj banki upnik ne razpolaga z nobenimi denarnimi prilivi, ki jih ustvari in zato nima sredstev za plačilo plač, elektrike, vode in podobno, in če je v takem stanju zaradi prevzetih kreditnih obveznosti ogrožen sam obstoj upnika, s čimer utemeljuje nastanek težko popravljive škode, izbrani način sodnega varstva z regulacijsko začasno odredbo, brez izvedbe ostalih postopkov, namenjenih rešitvi obstoja družbe, ni primeren.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072009
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
pravica uporabe – družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – priposestvovanje lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - ovrgljiva domneva - pravnomočnost odločbe - ugotovitveni zahtevek - zastaranje
Uporaba določb ZTLR o gradnji na tujem svetu v obravnavanem primeru ni mogoča, ker je bila sporna nepremičnina do konca gradnje v družbeni lastnini.
Predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje.
ZLNDL je vezal lastninjenje preostanka nepremičnin v družbeni lastnini na obstoj pravice uporabe, pri čemer pa je vzpostavil (zgolj) ovrgljivo pravno domnevo, da je njen imetnik tisti, katerega pravica uporabe je vknjižena v zemljiško knjigo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065459
ZNP člen 17, 37. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna ureditev meje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – mejni spor – lastninski spor – določitev vrednosti spornega zemljišča
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora. To vrednost ugotovi sodišče, ki mora svojo odločitev obrazložiti.
S popravo sodbe se ne sme vsebinsko spremeniti prvotna sodba. Vsebinsko pa se sodba ne spremeni takrat, kadar se s popravnim sklepom odpravi le tehnična pomanjkljivost, do katere pride pri prepisu sodbe.
Zaveza asignata je nastala zaradi izjave o akceptu, na podlagi katere je pridobil asignatar neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata.
prenos pogodbe - pogoji za prenos - privolitev stranke - konkludentno ravnanje
Konkludentnemu ravnanju je pripisati pomen privolitve zgolj tedaj, če je tožeča stranka za prenos Pogodbe vedela. Ključno je torej, kdaj in kdo je bil s strani tožeče stranke obveščen (direktor tožeče stranke ali zgolj njeni delavci). Tožeča stranka je namreč pravna oseba, zato lahko pravno zavezujoča dejanja opravi le tisti, ki je pooblaščen za njeno zastopanje. Ločiti je tako obvestilo oziroma seznanitev z dejstvom prenosa pogodbe in dejstev o privolitvi v prenos pogodbe.
OZ člen 179, 165, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 299.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – povrnitev bodoče škode – odmera pravične odškodnine – lažja telesna poškodba – udarnina in razpočna rana levega kolena, razpočna rana leve roke in udarnina hrbtenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – tek zamudnih obresti – kdaj zapade odškodninska obveznost – zamuda dolžnika – prenehanje obveznosti – delna izpolnitev – valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo že plačanega dela odškodnine predstavlja 2. odstavek 168. člena OZ. Odmera povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, pri čemer je treba na enak način – to je z valorizacijo – upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.
Ker je tožnik tožbo za plačilo poravnanega zneska umaknil takoj, ko je tožena stranka ta znesek plačala, mu je tožena stranka v zvezi s tem delom zahtevka dolžna povrniti pravdne stroške. Glede preostalega dela tožbe, ki je bil zavržen, pa tožnik skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam nosi stroške postopka.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja. Ker tožeča stranka za svojo relativno pravico zahteva zavarovanje, po katerem bi pridobila absolutno pravico, je to v nasprotju z omenjenim sorazmerjem.
gradnja na tuji stvari – izplačilo prometne vrednosti zemljišča – prenehanje obveznosti – zastaranje
Po poteku triletnega prekluzivnega roka iz 5. odstavka 25. člena ZTLR, ki začne teči, ko je gradnja končana, začne teči zastaralni rok za povrnitev vrednosti zemljišča.