STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065448
SPZ člen 44, 44/2. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Novi pridobitelj nepremičnine ima t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Dobra vera priposestvovalca nepremičnine mora biti podana celotno priposestvovalno dobo.
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075552
ZPP člen 212, 216.
odškodnina zaradi prepovedanih emisij - presoja dokazov - dokazno breme
Okoliščina, da sodišče pri ugotavljanju obstoja zatrjevanih pravno-relevantnih dejstev ni vezano na nobena dokazna pravila oziroma omejitve (kar je vsebina načela „proste presoje dokazov“), strank ne odvezuje dolžnosti, da za dejstva, ki jih zatrjujejo, predložijo ustrezne (prepričljive) dokaze.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
uporabnina – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov
Kadar je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se ob pomanjkanju sporazuma strank o vrstnem redu vračunavanja, obveznosti obračunajo po vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Če dolžnikove izjave ni, se obračunajo po vrstnem redu, kot so zapadle v izpolnitev. Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – dobrovernost pridobitelja – dobrovernost nadaljnjega pridobitelja
Res je, da po 3. odstavku 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist sta bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe. To pravilo pa ne velja za toženca, saj je namenjeno zgolj varstvu tretjih dobrovernih oseb, ki so pridobile pravico na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo. Zahtevka za izbris tako ni več mogoče uveljavljati proti kasnejšim oziroma nadaljnjim dobrovernim pridobiteljem. Toženec, ki je bil tožnikov neposredni knjižni naslednik, se torej na to pravilo ne more sklicevati.
Ker je v izvršilnem postopku dolg dolžnika (sedaj tožnika) (pre)plačala tretja oseba in ne tožnik, slednji ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj s tem ni bil v ničemer prikrajšan.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065459
ZNP člen 17, 37. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna ureditev meje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – mejni spor – lastninski spor – določitev vrednosti spornega zemljišča
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora. To vrednost ugotovi sodišče, ki mora svojo odločitev obrazložiti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065484
ZASP člen 147, 147/1, 147/1-1, 156. ZPP člen 214, 214/5, 337.
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – pravica do denarnega nadomestila –tarifa – pritožbena novota – razpravno načelo – splošno znana dejstva
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – nematerialna pomoč – obseg pomoči – preživljanje – skrb za zapustnika – metoda ugotavljanja višine zahtevka
Skrb za zapustnika je mogoče v okviru 32. člena ZD upoštevati le, če je ta po obsegu bistveno odstopala od običajne pomoči, ki jo otroci nudijo ostarelim staršem.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti
Tudi za odškodninske terjatve velja, da gredo upniku zakonske zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude, ta pa v primeru terjatev, glede katerih rok za izpolnitev ni določen, nastane z upnikovim opominom ali z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti.
pravočasnost pritožbe - očitna napaka vložnika - naslov sodišča
Ker pritožba tožeče stranke zoper sodbo ni bila poslana nepristojnemu sodišču, temveč pristojnemu, katerega naslov pa je tožeča stranka tako v vlogi kot tudi na pisemski ovojnici navedla nepravilno, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti izjeme iz osmega odstavka 112. člena ZPP in šteti pritožbe za pravočasno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.
Šteje se, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan takrat, ko je zdravljenje zaključeno in stanje oškodovanca stabilizirano. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve pa je lahko relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ker mora tudi oškodovanec pri uveljavljanju svojih pravic ravnati z ustrezno (vsaj povprečno) skrbnostjo, zadošča, da je njegovo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode.
Po mnenju izvedenca je bilo že ob zaključku tožnikovega zdravljenja jasno, da bo poškodba pustila določene posledice na tožnikovem zdravju, kakšen bo njihov dokončen obseg, pa je bilo znano najpozneje leto dni po poškodbi, torej maja 2006. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je takrat začelo teči zastaranje tožnikove odškodninske terjatve.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075567
ZZK-1 člen 98. ZZZDR člen 56, 56/2.
začasna odredba - prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga – zaznamba - solidarna odgovornost zakoncev - tekoče potrebe družine – posojilna pogodba
Toženka bi kljub izdani začasni odredbi ob pomanjkanju publicitetnih učinkov zemljiške knjige zemljiško pismo zlahka prenesla oziroma zemljiški dolg obremenila, zaradi česar je utemeljen zahtevek po zaznambi prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga.
status zaščitene kmetije – zapuščinski postopek – predhodno vprašanje – vmesni sklep – delni sklep – prekinitev postopka
Po utrjenem stališču sodne prakse vprašanje, ali kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, predstavlja predhodno vprašanje, ki ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo.