Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja. Ker tožeča stranka za svojo relativno pravico zahteva zavarovanje, po katerem bi pridobila absolutno pravico, je to v nasprotju z omenjenim sorazmerjem.
gradnja na tuji stvari – izplačilo prometne vrednosti zemljišča – prenehanje obveznosti – zastaranje
Po poteku triletnega prekluzivnega roka iz 5. odstavka 25. člena ZTLR, ki začne teči, ko je gradnja končana, začne teči zastaralni rok za povrnitev vrednosti zemljišča.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075567
ZZK-1 člen 98. ZZZDR člen 56, 56/2.
začasna odredba - prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga – zaznamba - solidarna odgovornost zakoncev - tekoče potrebe družine – posojilna pogodba
Toženka bi kljub izdani začasni odredbi ob pomanjkanju publicitetnih učinkov zemljiške knjige zemljiško pismo zlahka prenesla oziroma zemljiški dolg obremenila, zaradi česar je utemeljen zahtevek po zaznambi prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela najmanj 5 dni zaporedoma po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odločilnega pomena dejstvo, iz kakšnega razloga je delavec z dela izostal. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je 5-dnevni zaporedni izostanek z dela delavca in da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ker je tožnik o svojem izostanku z dela zaradi bolniškega staleža delodajalca obvestil, že iz tega razloga niso bili podani pogoji za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti - mirovanje postopka - nezakoniti sklep
V postopku v sporu majhne vrednosti ni mirovanja postopka, zato v obravnavani zadevi, tudi če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju, ki je sicer postal pravnomočen, na takšen nezakonit sklep ne more vezati pravnih posledic mirovanja postopka, kot je to določeno v 210. členu istega zakona.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.
vročanje – vročilnica – poizvednica – napake pri vročanju – dejanska seznanitev s sodnim pisanjem – pravočasnost pritožbe – pritožbena novota – pravica do izjave
Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 100. OZ člen 79, 79/3, 784.
smrt stranke - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - veljavnost pooblastila - prenehanje pooblastila - odobritev procesnih dejanj
Na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka ter na stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ne more vplivati dejstvo, da je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel stvarnega prava, ki za svojo veljavnost potrebuje veljaven zavezovalni pravni posel. Ker med pravdnima strankama ni bil sklenjen posel, na podlagi katerega bi morala toženka na tožnico prenesti lastninsko pravico, toženka zemljiškoknjižnega dovolila ne more izstaviti in ji te obveznosti ni mogoče naložiti s sodbo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0071991
OZ člen 417, 419, 421. ZGD-1 člen 425, 425/1.
cesija – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – prevzem obveznosti – aktivna legitimacija - pasivna legitimacija – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – odplačnost pogodbe
Dolžnik nima pravice zahtevati dokazila od prevzemnika terjatve, da je bil posel odplačen in izvršen.
vrednost spora - odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Tožnik je tožbo, vloženo zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela, kasneje umaknil, vendar pa ni šlo za situacijo, da bi tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Zato je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali zaradi zastopanja do umika tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0075571
URS člen 26.
odgovornost države za protipravno ravnanje organov – uporaba evropskega prava – drugačna sodna praksa – načelo nevtralnosti DDV – vračilo vstopnega DDV – datum odpošiljanja blaga
Nestrinjanje tožnika s predhodnimi odločbami ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost države. Tožnik tudi ni izkazal, da bi naša sodišča v podobnih primerih odločala drugače, oziroma da bi bila sprejeta odločitev arbitrarna in v nasprotju z obstoječo sodno prakso, kar bi lahko predstavljalo protipravno ravnanje državnih organov.
posredniška pogodba – plačilo provizije – pravica do provizije – več posrednikov
Ni pomembno, če je toženec izpeljal pogajanja s prodajalcem in sklenil pogodbo ob pomoči drugega posrednika. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med tožencem in prodajalcem in da je bila prodajna pogodba sklenjena. Ni pa pomembno, da naj bi toženec dva meseca pred sklenitvijo pogodbe s tožnico sklenil pogodbo o posredovanju za nakup iste nepremičnine tudi z drugim posrednikom. Kadar je pri poslu udeleženih več posrednikov, vsak prejme plačilo v deležu, ki je enak njegovemu prispevku. To pravilo pa ne velja v obravnavanem primeru, ko sta posrednika delovala neodvisno drug od drugega.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065459
ZNP člen 17, 37. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna ureditev meje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – mejni spor – lastninski spor – določitev vrednosti spornega zemljišča
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora. To vrednost ugotovi sodišče, ki mora svojo odločitev obrazložiti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.