OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065433
OZ člen 311, 312, 346, 365, 367. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
prenehanje obveznosti – zastaranje – pobot – splošni pogoji – izjava o pobotu – procesni pobot – izrek sodbe – pravočasnost ugovora pobotanja – čas, ki je potreben za zastaranje – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
O ugovoru pobota v pravdi je mogoče odločiti le pod pogojem, da obe terjatvi obstajata v času odločanja sodišča, torej takrat, ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti sodbe, to pa je trenutek zadnje glavne obravnave.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
Niti cestišče niti ograja sama po sebi ne predstavljata nevarne stvari. Če je cestišče zaradi neustrezne zaščitne ograje postalo nevarna stvar, gre za okoliščine, za katere lahko odgovarja tisti, ki ni upošteval predpisov in standardov pri postavitvi zaščitne ograje, kar pa utemeljuje krivdno in ne objektivno odgovornost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065448
SPZ člen 44, 44/2. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Novi pridobitelj nepremičnine ima t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Dobra vera priposestvovalca nepremičnine mora biti podana celotno priposestvovalno dobo.
ZDR člen 42, 112, 112/2, 126, 130, 130/1. ZEPDSV člen 16.
regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - plačilo za delo
Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka tožniku ni obračunala in izplačala vtoževanih pripadajočih zneskov iz naslova regresa za letni dopust, neto plače oziroma neto nadomestila plače in potnih stroškov ter dnevnic, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik napoten na službena potovanja s strani tožene stranke, ni odločilnega pomena zatrjevano dejstvo, da tožena stranka ni soglašala s plačilom potnih stroškov tožniku, ki so mu nastali na službenih potovanjih. Delodajalec je že na podlagi člena 130/1 ZDR dolžan delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. To pomeni, da ta obveznost tožene stranke ni bila odvisna od njenega soglasja.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasna nezmožnost za delo - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev – samoplačniški pregledi – poškodba rame
Ker je natančna in takojšnja preiskava poškodovanega sklepa potrebna zaradi določitve načina zdravljenja, je nepravilen zaključek, da je do zmanjšanja tožnikovega premoženja s plačilom zdravstvenih storitev prišlo brez razloga. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi tožnik dve preiskavi izvedel na samoplačniški način, če bi mu bilo omogočeno, da jih opravi v sistemu javnega zdravstva, kjer se je sicer zdravil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 100. OZ člen 79, 79/3, 784.
smrt stranke - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - veljavnost pooblastila - prenehanje pooblastila - odobritev procesnih dejanj
Na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka ter na stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ne more vplivati dejstvo, da je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela najmanj 5 dni zaporedoma po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odločilnega pomena dejstvo, iz kakšnega razloga je delavec z dela izostal. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je 5-dnevni zaporedni izostanek z dela delavca in da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ker je tožnik o svojem izostanku z dela zaradi bolniškega staleža delodajalca obvestil, že iz tega razloga niso bili podani pogoji za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka.
V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost – hude telesne poškodbe
Pri presoji denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati tako objektivna kot tudi subjektivna merila. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, subjektivna merila pa predstavljajo ugotovitve o vplivu navedenih sprememb na oškodovančevo psihično ravnotežje in počutje.
ugotovitev lastninske pravice - uporabnina - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine
Delitev solastnine in ureditev razmerij med solastniki sta različna pravna instituta, zato se lahko zgodi, da med solastnikoma obstaja soglasje o začasni uporabi solastnega premoženja, ni pa soglasja o njegovi dokončni delitvi.
Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja. Ker tožeča stranka za svojo relativno pravico zahteva zavarovanje, po katerem bi pridobila absolutno pravico, je to v nasprotju z omenjenim sorazmerjem.