NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
Ker je tožnik tožbo za plačilo poravnanega zneska umaknil takoj, ko je tožena stranka ta znesek plačala, mu je tožena stranka v zvezi s tem delom zahtevka dolžna povrniti pravdne stroške. Glede preostalega dela tožbe, ki je bil zavržen, pa tožnik skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam nosi stroške postopka.
uporabnina – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov
Kadar je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se ob pomanjkanju sporazuma strank o vrstnem redu vračunavanja, obveznosti obračunajo po vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Če dolžnikove izjave ni, se obračunajo po vrstnem redu, kot so zapadle v izpolnitev. Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – ekonomski interes – vrnitev odvzete posesti – pritožbena novota
Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je zato treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Niti cestišče niti ograja sama po sebi ne predstavljata nevarne stvari. Če je cestišče zaradi neustrezne zaščitne ograje postalo nevarna stvar, gre za okoliščine, za katere lahko odgovarja tisti, ki ni upošteval predpisov in standardov pri postavitvi zaščitne ograje, kar pa utemeljuje krivdno in ne objektivno odgovornost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065448
SPZ člen 44, 44/2. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Novi pridobitelj nepremičnine ima t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Dobra vera priposestvovalca nepremičnine mora biti podana celotno priposestvovalno dobo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
Do povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
izločitev v korist potomcev – izločitveni zahtevek – nematerialna pomoč – obseg pomoči – preživljanje – skrb za zapustnika – metoda ugotavljanja višine zahtevka
Skrb za zapustnika je mogoče v okviru 32. člena ZD upoštevati le, če je ta po obsegu bistveno odstopala od običajne pomoči, ki jo otroci nudijo ostarelim staršem.
Ker je v izvršilnem postopku dolg dolžnika (sedaj tožnika) (pre)plačala tretja oseba in ne tožnik, slednji ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj s tem ni bil v ničemer prikrajšan.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065459
ZNP člen 17, 37. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna ureditev meje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – mejni spor – lastninski spor – določitev vrednosti spornega zemljišča
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora. To vrednost ugotovi sodišče, ki mora svojo odločitev obrazložiti.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dodelitev v varstvo in vzgojo – preživnina – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki
Mnenje CSD je v nasprotju z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, ki je očitno štelo, da otrok ni sposoben razumeti pomena in posledic svoje želje oziroma odločitve, komu naj se zaupa v vzgojo in varstvo. Pritrditi je treba pritožbeni trditvi, da so navedene okoliščine podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke, ki bo po analizi osebnosti vsakega od staršev ter njunih ravnanj ter analizi osebnosti otroka, ki se zaradi razveze staršev očitno nahaja v hudem čustvenem zapletu, ugotovil, pri katerem od staršev so podani boljši pogoji za zagotovitev največje otrokove koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0075571
URS člen 26.
odgovornost države za protipravno ravnanje organov – uporaba evropskega prava – drugačna sodna praksa – načelo nevtralnosti DDV – vračilo vstopnega DDV – datum odpošiljanja blaga
Nestrinjanje tožnika s predhodnimi odločbami ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost države. Tožnik tudi ni izkazal, da bi naša sodišča v podobnih primerih odločala drugače, oziroma da bi bila sprejeta odločitev arbitrarna in v nasprotju z obstoječo sodno prakso, kar bi lahko predstavljalo protipravno ravnanje državnih organov.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost – hude telesne poškodbe
Pri presoji denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati tako objektivna kot tudi subjektivna merila. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, subjektivna merila pa predstavljajo ugotovitve o vplivu navedenih sprememb na oškodovančevo psihično ravnotežje in počutje.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.