redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.
Tako ortopedske težave kot tudi psihične težave tožnika omejujejo pri delu oziroma pri opravljanju njegove dejavnosti. Te težave je tožena stranka ustrezno upoštevala pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, saj je tožniku priznala pravico do dela v skrajšanem delovnem času. Zaenkrat pa pri tožniku še ni podano stanje, kot je urejeno v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu s tem v zvezi priznati pravico do invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pravna oseba sama ne more biti storilka prekrška, pač pa se jo lahko spozna za odgovorno le za prekršek, ki ga je storila druga oseba. Kolikor pa je prekrškovni organ menil, da je K.K. kot odgovorna oseba tudi neposredna storilka prekrška, bi moral opis vsebovati konkretne navedbe glede njene odgovornosti, torej, ali naj bi očitani prekršek storila s storitvijo ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga sicer bila dolžna storiti, da bi prekršek preprečila.
ZIZ člen 229. ZPP člen 286, 286b, 339, 399/2, 339/2-8.
izvršba na nedenarno terjatev - ponovno motenje posesti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka - protipravnost ponovnega motenja - neizvršljivost izreka
Opredelitev površine zemljišča, na kateri je prišlo do predhodnega motenja posesti v letu 2007, za dovolitev izvršbe v predmetni zadevi ni bila potrebna, saj je dolžnica že s tem, ko je s košnjo in spravilom trave prestopila navidezno črto od telegrafnice do drevesa, ki je v času zatrjevanega ponovnega motenja predstavljala posestno mejo med zemljiščema, motila posest in to na način, ki se ni bistveno razlikoval od motenja ugotovljenega na dan 26. 7. 2007. Ni namreč pomembno, za koliko metrov je dolžnica prestopila to navidezno črto, ki je predstavljala posestno mejo - zadošča že samo dejstvo, da je kosila in grabila travo onkraj navidezne črte, ki je predstavljala posestno mejo.
Dolžnica bi morala že na razjasnitvenem naroku za obravnavo ugovora uveljavljati bistvene kršitve določb postopka in sicer, da ji CD pod prilogo A5 spisa ni bil vročen, da sodišče videoposnetka ni predvajalo v navzočnosti strank, kot tudi da je šlo za videosnemanje, za katerega upnika nista pridobila soglasja od dolžnice oziroma, da dolžnica ne soglaša z izvedbo tega dokaza, ker naj bi ta bil pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic.
Zaradi načela stroge formalne legalitete in vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, mora sodišče pri dovolitvi izvršbe na podlagi 299. člena ZIZ ugotavljati le, ali je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prostovoljno izpolnil svojo obveznost oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba ter ali je nato ponovno motil posest, na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Če so namreč izpolnjeni ti pogoji, ni mogoče šteti, da ponovno motenje kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu ne izpolnjuje pogoja protipravnosti.
Zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima delničar ali z njim povezana družba do tretjih, spada med obliko prikritega vračila vložka delničarju, če se s tem zmanjša vrednost premoženja zastavnega dolžnika.
Ker je tožnik tožbo za plačilo poravnanega zneska umaknil takoj, ko je tožena stranka ta znesek plačala, mu je tožena stranka v zvezi s tem delom zahtevka dolžna povrniti pravdne stroške. Glede preostalega dela tožbe, ki je bil zavržen, pa tožnik skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam nosi stroške postopka.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev ter otrok – dodelitev v varstvo in vzgojo – preživnina – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki
Mnenje CSD je v nasprotju z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, ki je očitno štelo, da otrok ni sposoben razumeti pomena in posledic svoje želje oziroma odločitve, komu naj se zaupa v vzgojo in varstvo. Pritrditi je treba pritožbeni trditvi, da so navedene okoliščine podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke, ki bo po analizi osebnosti vsakega od staršev ter njunih ravnanj ter analizi osebnosti otroka, ki se zaradi razveze staršev očitno nahaja v hudem čustvenem zapletu, ugotovil, pri katerem od staršev so podani boljši pogoji za zagotovitev največje otrokove koristi.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
Do povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
Če zaradi danih zavarovanj banki upnik ne razpolaga z nobenimi denarnimi prilivi, ki jih ustvari in zato nima sredstev za plačilo plač, elektrike, vode in podobno, in če je v takem stanju zaradi prevzetih kreditnih obveznosti ogrožen sam obstoj upnika, s čimer utemeljuje nastanek težko popravljive škode, izbrani način sodnega varstva z regulacijsko začasno odredbo, brez izvedbe ostalih postopkov, namenjenih rešitvi obstoja družbe, ni primeren.
prenos pogodbe - pogoji za prenos - privolitev stranke - konkludentno ravnanje
Konkludentnemu ravnanju je pripisati pomen privolitve zgolj tedaj, če je tožeča stranka za prenos Pogodbe vedela. Ključno je torej, kdaj in kdo je bil s strani tožeče stranke obveščen (direktor tožeče stranke ali zgolj njeni delavci). Tožeča stranka je namreč pravna oseba, zato lahko pravno zavezujoča dejanja opravi le tisti, ki je pooblaščen za njeno zastopanje. Ločiti je tako obvestilo oziroma seznanitev z dejstvom prenosa pogodbe in dejstev o privolitvi v prenos pogodbe.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.