ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 286.a, 286.a/5, 337.
invalidnost - invalid III. kategorije - izvedensko mnenje - pripombe - zamuda roka - pritožbena novota
Tožnik oziroma njegov pooblaščene v postavljenem roku ni posredoval pripomb na izvedensko mnenje, pač pa je pripombe posredoval na dopolnilno mnenje, ki pa so se nanašale na osnovno mnenje. Te pripombe so bile podane po poteku roka, ki ga je določilo sodišče v pozivu, tožnik pa tudi ni navedel, da pripomb predhodno brez svoje krivde ni mogel predložiti. S takimi navedbami je tožnik prekludiran na podlagi petega odstavka 286. a člena ZPP. Pritožbene navedbe glede dejanskega stanja v zvezi z izvedenskim mnenjem zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto po 337. členu ZPP.
spor majhne vrednosti – plačevanje komunalnih odpadkov – registriran sedež pravne osebe – javnopravna obveznost
Obveznost iztoževane terjatve iz naslova plačila stroškov zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov ni stroga obligacijsko-pravna obveznost (v smislu plačevanja dejanskih stroškov tožeče stranke v zvezi z zbiranjem, odvozom in odlaganjem odpadkov), temveč gre za javnopravno obveznost, ki je naložena toženi stranki (glede na registriran sedež) kot (potencialni) povzročiteljici komunalnih odpadkov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (finančna knjigovodkinja) si je s tem, ko je pošiljko DURS v zvezi z izvršbo zaradi neplačila dohodnine odnesla v svojo pisarno, namesto da bi jo posredovala ali vodstvu toženke ali obračunu osebnih dohodkov pri toženki, pošiljko neupravičeno prilastila in s tem izpolnila znake kaznivega dejanja tatvine. S tem, ko je napačno označila prejeto pošiljko, jo nato popravila in s tem hotela doseči, da do listine ne bi prišla toženka oziroma njen direktor, pa je uresničila znake ponarejanja listin. S svojim ravnanjem je huje kršila svoje delovne obveznosti, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.
poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - svoboda veroizpovedi - tehtanje interesov - fotografija - kontekst objave - sporočilnost objave - javna oseba - mnenje o temi javnega pomena - nepremoženjska škoda
Objava fotografij mnogo močneje od besed poseže v človekovo integriteto. Četudi svoboda izražanja vsebuje tudi objavljanje fotografij, je treba, ko sodišče tehta nasprotujoče si interese oziroma nasproti stoječi si pravico do izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ločiti tudi besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje nasprotujočih si interesov, v povezavi s fotografijami.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – povrnitev stroškov – stroški prevozov na zdravljenje – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti
Tudi za odškodninske terjatve velja, da gredo upniku zakonske zamudne obresti od nastanka dolžnikove zamude, ta pa v primeru terjatev, glede katerih rok za izpolnitev ni določen, nastane z upnikovim opominom ali z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti.
pravočasnost pritožbe - očitna napaka vložnika - naslov sodišča
Ker pritožba tožeče stranke zoper sodbo ni bila poslana nepristojnemu sodišču, temveč pristojnemu, katerega naslov pa je tožeča stranka tako v vlogi kot tudi na pisemski ovojnici navedla nepravilno, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti izjeme iz osmega odstavka 112. člena ZPP in šteti pritožbe za pravočasno.
odgovor na pritožbo - zavrženje - nepopolna vloga - podpis vlagatelja
Tožena stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti glede nepodpisane vloge in sodišču ni posredovala odgovora na tožbo, ustrezno podpisanega s strani zakonitega zastopnika in v zadostnem številu izvodov. Zato je potrebno odgovor na tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavreči.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina
Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.
Ene vožnje s traktorjem s strani prvega toženca ter prehod tretje toženke iz vinograda in nazaj, kar se ni več ponovilo, pri čemer vožnja oziroma hoja tudi ni bila izvedena v korist iste nepremičnine, ampak s strani dveh različnih oseb in v korist dveh različnih nepremičnin v času trgatve, ne predstavlja takšnega posega v obstoječe posestno stanje, ki bi opravičevalo posestno varstvo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
spor majhne vrednosti - mirovanje postopka - nezakoniti sklep
V postopku v sporu majhne vrednosti ni mirovanja postopka, zato v obravnavani zadevi, tudi če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju, ki je sicer postal pravnomočen, na takšen nezakonit sklep ne more vezati pravnih posledic mirovanja postopka, kot je to določeno v 210. členu istega zakona.
vročanje – vročilnica – poizvednica – napake pri vročanju – dejanska seznanitev s sodnim pisanjem – pravočasnost pritožbe – pritožbena novota – pravica do izjave
Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.
odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasna nezmožnost za delo - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev – samoplačniški pregledi – poškodba rame
Ker je natančna in takojšnja preiskava poškodovanega sklepa potrebna zaradi določitve načina zdravljenja, je nepravilen zaključek, da je do zmanjšanja tožnikovega premoženja s plačilom zdravstvenih storitev prišlo brez razloga. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi tožnik dve preiskavi izvedel na samoplačniški način, če bi mu bilo omogočeno, da jih opravi v sistemu javnega zdravstva, kjer se je sicer zdravil.