ZDU-1 člen 16. Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave člen 9. ZPol člen 81, 81/1, 81/2, 81/5, 81/6, 82. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 46.
javni uslužbenci - službeni mobilni telefon - stalna dosegljivost uporabnika - stalna pripravljenost za delo - dodatek za čas stalne pripravljenosti - dežurstvo
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V primeru, če potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu, kljub podpisu pogodbe o zaposlitvi, nikoli ni bilo in delavec na tem delovnem mestu dela ni opravljal tudi kasneje (ob ukinitvi tega delovnega mesta), ni mogoče ugotoviti, da so potrebe po opravljanju določenega dela prenehale in da je podan utemeljen poslovni razlog.
Ni šlo za spremembo organizacije dela pri toženi stranki z ukinitvijo delovnega mesta sistemski inženir, ki bi pomenila prenehanje potrebe po opravljanju tožnikovega dela, saj tožnik po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni opravljal dela, ki je izhajalo iz opisa delovnega mesta sistemski inženir, ampak je dejansko opravljal delo tehnika serviserja. Tožena stranka ni izkazala, da je zaradi ekonomskih razlogov prenehala potreba po zaposlitvi na delovnem mestu tehnik serviser. Zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku, ni zakonita.
ZNOIP člen 13, 13/1, 13/2. OZ člen 3, 89, 90, 90/2. ZOR 10, 87, 105, 107.
vzorčni postopek - ničnost - regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Ob ugotovitvi, da je ob sklenitvi in uveljavitvi kolektivne pogodbe tožene stranke že veljal ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je določil najvišji znesek regresa za letni dopust za leto 1993 in prepovedal uporabo določb kolektivnih pogodb, ki so mu nasprotovale, določba 30. člena zavodske kolektivne pogodbe (po kateri delavcu enkrat letno pripada regres za letni dopust (13. plača) v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa) nasprotuje prisilnemu predpisu, to je 13. členu ZNOIP, zato je nična. Določba kolektivne pogodbe, ki je bila že ob svojem nastanku nična, ker je nasprotovala prisilnemu predpisu, ne more naknadno postati veljavna zgolj zato, ker je kasneje ta zakon prenehal veljati.
navadna škoda - izgubljen dobiček - gradbena obnova trga - splošna koristna dejavnost - onemogočeno poslovanje - omejen in otežen dostop
Pri prenovi omenjenega trga je šlo za splošno koristno dejavnost v smislu tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V tem primeru je torej protipravna le tista škoda, ki presega običajne (normalne) meje. Samo za to škodo bi bila tožeča stranka upravičena zahtevati odškodnino.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - zamuda roka - sodna razveza - odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je nepopolno tožbo popravil po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče. Zahtevek za ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi trajalo neprekinjeno do takrat, ko je bil delodajalec izbrisan iz registra, in da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas vtoževano obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialna zavarovanja in mu za to obdobje plača nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače do plačila, je tako prvič opredeljeno postavil šele v popravi tožbe. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v tem delu zavreči.
Glede na to, da je bila zavržena tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ni nobene podlage za ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Odškodnino po 118. členu ZDR je namreč možno dosoditi le v primeru, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina
Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.
Zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima delničar ali z njim povezana družba do tretjih, spada med obliko prikritega vračila vložka delničarju, če se s tem zmanjša vrednost premoženja zastavnega dolžnika.
spor majhne vrednosti - mirovanje postopka - nezakoniti sklep
V postopku v sporu majhne vrednosti ni mirovanja postopka, zato v obravnavani zadevi, tudi če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju, ki je sicer postal pravnomočen, na takšen nezakonit sklep ne more vezati pravnih posledic mirovanja postopka, kot je to določeno v 210. členu istega zakona.
odgovor na pritožbo - zavrženje - nepopolna vloga - podpis vlagatelja
Tožena stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti glede nepodpisane vloge in sodišču ni posredovala odgovora na tožbo, ustrezno podpisanega s strani zakonitega zastopnika in v zadostnem številu izvodov. Zato je potrebno odgovor na tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075552
ZPP člen 212, 216.
odškodnina zaradi prepovedanih emisij - presoja dokazov - dokazno breme
Okoliščina, da sodišče pri ugotavljanju obstoja zatrjevanih pravno-relevantnih dejstev ni vezano na nobena dokazna pravila oziroma omejitve (kar je vsebina načela „proste presoje dokazov“), strank ne odvezuje dolžnosti, da za dejstva, ki jih zatrjujejo, predložijo ustrezne (prepričljive) dokaze.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065484
ZASP člen 147, 147/1, 147/1-1, 156. ZPP člen 214, 214/5, 337.
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – pravica do denarnega nadomestila –tarifa – pritožbena novota – razpravno načelo – splošno znana dejstva
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 18, 18/2, 18/3, 19, 19/4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1, 5/7, 10, 10/1, 10/3.
Za presojo, ali je v obravnavanem primeru upravitelju treba priznati kilometrino v višini 8 % cene neosvinčenega motornega 95 oktanskega bencina po 5. členu Aneksa ali 30 % po 10. členu Aneksa, je odločilna tako narava upraviteljevega dela kot tudi vprašanje možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva in s tem izjeme, določene v 10. členu Aneksa.
Pristop k dolgu kot obligacijskopravni institut ustvarja učinke, da sme tožeča stranka za izpolnitev svojih terjatev po leasing pogodbi terjati oba: tako leasingojemalca kakor tudi toženo stranko - torej so obveznosti po leasing pogodbi dejansko obveznosti po pogodbi o pristopu k dolgu.
razmerja med starši in otroki – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – odvzem stikov – roditeljska pravica
Roditeljska pravica ni klasična pravica, marveč dolžnostno upravičenje. Interesi otroka in starša so v njej neločljivo združeni in če so v nasprotju, je treba med njimi vzpostaviti ustrezno ravnovesje. Nasprotje, ki je značilno za konflikt pravic (3. odstavek 15. člena Ustave), je tako lahko podano že znotraj nje same.
Niti cestišče niti ograja sama po sebi ne predstavljata nevarne stvari. Če je cestišče zaradi neustrezne zaščitne ograje postalo nevarna stvar, gre za okoliščine, za katere lahko odgovarja tisti, ki ni upošteval predpisov in standardov pri postavitvi zaščitne ograje, kar pa utemeljuje krivdno in ne objektivno odgovornost.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065448
SPZ člen 44, 44/2. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Novi pridobitelj nepremičnine ima t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Dobra vera priposestvovalca nepremičnine mora biti podana celotno priposestvovalno dobo.
Toženka ni zanikala obstoja obligacijskega razmerja s tožnikom. Nasprotno, strinjala se je z navedbami o obstoju pogodbe. Sporno med njima je, ali obstaja terjatev, ki jo tožnik temelji na zakonski določbi, toženka pa zatrjuje, da je bil dogovor pravdnih strank drugačen. Takega ugovora ni mogoče opredeliti kot vsebinsko praznega.