odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po PO ZVoz
Kljub zdravstvenim težavam storilec mora predložiti predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 67.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa pri tožniku podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, za katero pa tožnik glede na starost še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dodatek za pomoč in postrežbo
Invalidnost se ugotavlja glede na zavarovančev poklic (ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami) in ne zgolj glede na delo, ki ga je oziroma ga še opravlja.
sprememba tožbe - podrejeni zahtevek - vročitev - poziv sodišča
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo spremenila (tako da je postavila še podrejeni zahtevek), ni pa v zvezi s tem ravnalo kot to določa zakon. Tudi če bi bila vročitev izkazana, pa je bil poziv, kakršen je bil, preveč splošen, da bi nanj lahko vezali kakršnekoli posledice. Tožena stranka je bila pozvana le, da odgovori na navedbe tožeče v pripravljalni vlogi z opozorilom, da kasnejših navedb sodišče ne bo upoštevalo. Tak poziv ne pomeni niti materialnega procesnega vodstva, kaj šele poziva k soglasju k spremembi tožbe.
V primeru, ko gre za dolgotrajno brezposelnost, je pri ugotavljanju invalidnosti oz. preostale delovne zmožnosti potrebno izhajati iz dela, za katero ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo. Zadnje delo, ki ga je tožnica opravljala, preden je postala brezposelna, ne more biti edino relevantno za presojo zmožnosti opravljanja svojega poklica. „Svoj poklic“ je namreč širše opredeljen, kot pa je bil v prejšnjih predpisih (ZPIZ). Tedaj se je invalidnost ocenjevala le glede na delo, ki ga je zavarovanec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti oz., če je bilo za zavarovanca ugodneje glede na delo, ki ga je opravljal najmanj dve leti v zadnjih treh letih. Sedaj pa je potrebno upoštevati tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti, prav tako tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bila zmožnost opravljanja njenega poklica zmanjšana za več kot 50 %. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Tako ortopedske težave kot tudi psihične težave tožnika omejujejo pri delu oziroma pri opravljanju njegove dejavnosti. Te težave je tožena stranka ustrezno upoštevala pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, saj je tožniku priznala pravico do dela v skrajšanem delovnem času. Zaenkrat pa pri tožniku še ni podano stanje, kot je urejeno v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu s tem v zvezi priznati pravico do invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – ekonomski interes – vrnitev odvzete posesti – pritožbena novota
Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je zato treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078395
OZ člen 623, 623/2. ZPP člen 212.
podjemna pogodba – plačilo za delo – določitev cene
Določitev cene je prepuščena sodišču. Slednje lahko to odreče le, če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča. Ti podatki se nanašajo na predmet izpolnitve, vrsto dela, težo dela in čas, ki je običajno potreben za izvršitev dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065433
OZ člen 311, 312, 346, 365, 367. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
prenehanje obveznosti – zastaranje – pobot – splošni pogoji – izjava o pobotu – procesni pobot – izrek sodbe – pravočasnost ugovora pobotanja – čas, ki je potreben za zastaranje – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
O ugovoru pobota v pravdi je mogoče odločiti le pod pogojem, da obe terjatvi obstajata v času odločanja sodišča, torej takrat, ko nastopijo časovne meje pravnomočnosti sodbe, to pa je trenutek zadnje glavne obravnave.
status zaščitene kmetije – zapuščinski postopek – predhodno vprašanje – vmesni sklep – delni sklep – prekinitev postopka
Po utrjenem stališču sodne prakse vprašanje, ali kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, predstavlja predhodno vprašanje, ki ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo.
ZDR člen 42, 112, 112/2, 126, 130, 130/1. ZEPDSV člen 16.
regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - plačilo za delo
Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka tožniku ni obračunala in izplačala vtoževanih pripadajočih zneskov iz naslova regresa za letni dopust, neto plače oziroma neto nadomestila plače in potnih stroškov ter dnevnic, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik napoten na službena potovanja s strani tožene stranke, ni odločilnega pomena zatrjevano dejstvo, da tožena stranka ni soglašala s plačilom potnih stroškov tožniku, ki so mu nastali na službenih potovanjih. Delodajalec je že na podlagi člena 130/1 ZDR dolžan delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. To pomeni, da ta obveznost tožene stranke ni bila odvisna od njenega soglasja.
vrednost spora - odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Tožnik je tožbo, vloženo zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela, kasneje umaknil, vendar pa ni šlo za situacijo, da bi tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Zato je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali zaradi zastopanja do umika tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0071991
OZ člen 417, 419, 421. ZGD-1 člen 425, 425/1.
cesija – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – prevzem obveznosti – aktivna legitimacija - pasivna legitimacija – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – odplačnost pogodbe
Dolžnik nima pravice zahtevati dokazila od prevzemnika terjatve, da je bil posel odplačen in izvršen.
Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka.
V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasna nezmožnost za delo - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev – samoplačniški pregledi – poškodba rame
Ker je natančna in takojšnja preiskava poškodovanega sklepa potrebna zaradi določitve načina zdravljenja, je nepravilen zaključek, da je do zmanjšanja tožnikovega premoženja s plačilom zdravstvenih storitev prišlo brez razloga. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi tožnik dve preiskavi izvedel na samoplačniški način, če bi mu bilo omogočeno, da jih opravi v sistemu javnega zdravstva, kjer se je sicer zdravil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela najmanj 5 dni zaporedoma po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odločilnega pomena dejstvo, iz kakšnega razloga je delavec z dela izostal. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je 5-dnevni zaporedni izostanek z dela delavca in da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ker je tožnik o svojem izostanku z dela zaradi bolniškega staleža delodajalca obvestil, že iz tega razloga niso bili podani pogoji za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.