Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
ZIZ člen 229. ZPP člen 286, 286b, 339, 399/2, 339/2-8.
izvršba na nedenarno terjatev - ponovno motenje posesti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka - protipravnost ponovnega motenja - neizvršljivost izreka
Opredelitev površine zemljišča, na kateri je prišlo do predhodnega motenja posesti v letu 2007, za dovolitev izvršbe v predmetni zadevi ni bila potrebna, saj je dolžnica že s tem, ko je s košnjo in spravilom trave prestopila navidezno črto od telegrafnice do drevesa, ki je v času zatrjevanega ponovnega motenja predstavljala posestno mejo med zemljiščema, motila posest in to na način, ki se ni bistveno razlikoval od motenja ugotovljenega na dan 26. 7. 2007. Ni namreč pomembno, za koliko metrov je dolžnica prestopila to navidezno črto, ki je predstavljala posestno mejo - zadošča že samo dejstvo, da je kosila in grabila travo onkraj navidezne črte, ki je predstavljala posestno mejo.
Dolžnica bi morala že na razjasnitvenem naroku za obravnavo ugovora uveljavljati bistvene kršitve določb postopka in sicer, da ji CD pod prilogo A5 spisa ni bil vročen, da sodišče videoposnetka ni predvajalo v navzočnosti strank, kot tudi da je šlo za videosnemanje, za katerega upnika nista pridobila soglasja od dolžnice oziroma, da dolžnica ne soglaša z izvedbo tega dokaza, ker naj bi ta bil pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic.
Zaradi načela stroge formalne legalitete in vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, mora sodišče pri dovolitvi izvršbe na podlagi 299. člena ZIZ ugotavljati le, ali je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prostovoljno izpolnil svojo obveznost oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba ter ali je nato ponovno motil posest, na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Če so namreč izpolnjeni ti pogoji, ni mogoče šteti, da ponovno motenje kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu ne izpolnjuje pogoja protipravnosti.
ZNOIP člen 13, 13/1, 13/2. OZ člen 3, 89, 90, 90/2. ZOR 10, 87, 105, 107.
vzorčni postopek - ničnost - regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Ob ugotovitvi, da je ob sklenitvi in uveljavitvi kolektivne pogodbe tožene stranke že veljal ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je določil najvišji znesek regresa za letni dopust za leto 1993 in prepovedal uporabo določb kolektivnih pogodb, ki so mu nasprotovale, določba 30. člena zavodske kolektivne pogodbe (po kateri delavcu enkrat letno pripada regres za letni dopust (13. plača) v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa) nasprotuje prisilnemu predpisu, to je 13. členu ZNOIP, zato je nična. Določba kolektivne pogodbe, ki je bila že ob svojem nastanku nična, ker je nasprotovala prisilnemu predpisu, ne more naknadno postati veljavna zgolj zato, ker je kasneje ta zakon prenehal veljati.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO
VSL0069733
ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK–1 člen 40, 40/1.
tožba upnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice
Tožeča stranka je zatrjevala, da ni bila izdana za vknjižbo lastninske pravice sposobna listina (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), zaradi česar je šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na tretjetoženo stranko. Če pa je temu tako, tožeča stranka za račun tretjetožene stranke s tožbo po 168. členu ZIZ ne more doseči boljšega položaja (vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi), kot ga ima slednja.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnostnega ravnanja - vzročna zveza
Opustitev toženkinega zavarovanca je vzrok za zdrs enemu od fantov, refleksno dejanje tega pa je bilo, ko se je skušal padcu izogniti s prijemom tožnika za ramo in sta oba padla, tožnik pa se je pri tem poškodoval. To dejanje drugega udeleženca ni pretrgalo vzročne zveze med mastnim in spolzkim madežem ter nastalo tožnikovo škodo.
Tako ortopedske težave kot tudi psihične težave tožnika omejujejo pri delu oziroma pri opravljanju njegove dejavnosti. Te težave je tožena stranka ustrezno upoštevala pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, saj je tožniku priznala pravico do dela v skrajšanem delovnem času. Zaenkrat pa pri tožniku še ni podano stanje, kot je urejeno v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu s tem v zvezi priznati pravico do invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065484
ZASP člen 147, 147/1, 147/1-1, 156. ZPP člen 214, 214/5, 337.
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – pravica do denarnega nadomestila –tarifa – pritožbena novota – razpravno načelo – splošno znana dejstva
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
posredniška pogodba – plačilo provizije – pravica do provizije – več posrednikov
Ni pomembno, če je toženec izpeljal pogajanja s prodajalcem in sklenil pogodbo ob pomoči drugega posrednika. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med tožencem in prodajalcem in da je bila prodajna pogodba sklenjena. Ni pa pomembno, da naj bi toženec dva meseca pred sklenitvijo pogodbe s tožnico sklenil pogodbo o posredovanju za nakup iste nepremičnine tudi z drugim posrednikom. Kadar je pri poslu udeleženih več posrednikov, vsak prejme plačilo v deležu, ki je enak njegovemu prispevku. To pravilo pa ne velja v obravnavanem primeru, ko sta posrednika delovala neodvisno drug od drugega.
vročanje – vročilnica – poizvednica – napake pri vročanju – dejanska seznanitev s sodnim pisanjem – pravočasnost pritožbe – pritožbena novota – pravica do izjave
Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.
vrednost spora - odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Tožnik je tožbo, vloženo zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela, kasneje umaknil, vendar pa ni šlo za situacijo, da bi tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Zato je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali zaradi zastopanja do umika tožbe.
Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka.
V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).
Ker je tožnik tožbo za plačilo poravnanega zneska umaknil takoj, ko je tožena stranka ta znesek plačala, mu je tožena stranka v zvezi s tem delom zahtevka dolžna povrniti pravdne stroške. Glede preostalega dela tožbe, ki je bil zavržen, pa tožnik skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam nosi stroške postopka.
ugotovitev lastninske pravice - uporabnina - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine
Delitev solastnine in ureditev razmerij med solastniki sta različna pravna instituta, zato se lahko zgodi, da med solastnikoma obstaja soglasje o začasni uporabi solastnega premoženja, ni pa soglasja o njegovi dokončni delitvi.
Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.
pravočasnost pritožbe - očitna napaka vložnika - naslov sodišča
Ker pritožba tožeče stranke zoper sodbo ni bila poslana nepristojnemu sodišču, temveč pristojnemu, katerega naslov pa je tožeča stranka tako v vlogi kot tudi na pisemski ovojnici navedla nepravilno, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti izjeme iz osmega odstavka 112. člena ZPP in šteti pritožbe za pravočasno.
odgovor na pritožbo - zavrženje - nepopolna vloga - podpis vlagatelja
Tožena stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti glede nepodpisane vloge in sodišču ni posredovala odgovora na tožbo, ustrezno podpisanega s strani zakonitega zastopnika in v zadostnem številu izvodov. Zato je potrebno odgovor na tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavreči.
spor majhne vrednosti - mirovanje postopka - nezakoniti sklep
V postopku v sporu majhne vrednosti ni mirovanja postopka, zato v obravnavani zadevi, tudi če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju, ki je sicer postal pravnomočen, na takšen nezakonit sklep ne more vezati pravnih posledic mirovanja postopka, kot je to določeno v 210. členu istega zakona.