prenosna družba - prevzemna družba - solidarna obveznost - izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja - pogodba o prevzemu - potni stroški - regres za letni dopust - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - delitev s prevzemom
Prva tožena stranka kot prenosna družba in druga tožena stranka kot prevzemna družba sta sklenili pogodbo o izčlenitvi in prevzemu. V tej pogodbi je določeno, da prevzemna družba (torej druga tožena stranka) kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo in katerih subjekt je bila prenosna družba. Na drugo toženo stranko je prešla celotna dejavnost posredništva pri prometu z nepremičninami. Tožnica je ves čas trajanja delovnega razmerja pri prvi toženi stranki opravljala delo v zvezi s preneseno dejavnostjo. Vse vtoževane obveznosti (plača, potni stroški in regres za letni dopust) so nastale v zvezi s tožničinim opravljanjem dela pri prvi toženi stranki v zvezi z dejavnostjo posredništva pri prometu z nepremičninami. Zato je druga tožena stranka na podlagi pogodbe o izčlenitvi in prevzemu kot univerzalni pravni naslednik prve tožene stranke stopila tudi v razmerje med prvo toženo stranko in tožnico v zvezi z vtoževanimi terjatvami. Prva in druga tožena stranka sta materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Glede spornega predmeta sta obe stranki v pravni skupnosti na podlagi določb pogodbe o izčlenitvi in prevzemu in na podlagi določbe 636. člena ZGD-1 v zvezi s 638. členom ZGD-1. Njuni obveznosti se opirata na isto dejansko in pravno podlago, njuna obveznost pa je solidarna. Zato sta obe toženi stranki dolžni tožnici solidarno plačati vtoževane terjatve.
ZPP člen 249, 249/1, 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - naloga izvedenca
Ker je izvedenka opravila nalogo, naloženo s strani sodišča prve stopnje, ji pripada nagrada za izvedensko delo in stroški, ki so ji nastali v zvezi s tem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – neprihod na narok – sodelovalna dolžnost
V postopku z zahtevo za sodno varstvo se zahteva sodelovanje storilca, zato mora storilec priti na narok za zaslišanje, kjer pa se lahko odloči, na kakšen način se bo branil.
plačilo prispevka v rezervni sklad – pasivna legitimacija – dejanski lastnik – zemljiškoknjižni lastnik
Napačno je stališče, da toženec, ki je dejanski etažni lastnik stanovanja, zaradi nevpisa v zemljiško knjigo ni zavezan do plačila prispevkov v rezervni sklad.
sodna taksa - oprostitev plačila - vrednost spornega predmeta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za izplačilo šestmesečnega denarnega povračila, za plačilo razlike v odpravnini in prva tožnica še za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust. Gre za spor o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja, pri čemer mora sodišče prve stopnje ugotoviti, kateri denarni zahtevki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katere terjatve tožnikov pa so nastale že pred odpovedjo. Iz točke a) opombe 2.2. Taksne tarife, ki je priloga ZST-1, namreč izhaja, da delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja ne plača sodne takse. Sodišče prve stopnje je tožnikoma takso odmerilo od vsote vseh vtoževanih denarnih zneskov, kar ni pravilno, saj se za denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, taksa ne plača.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – preiskava osebnega vozila – odredba sodišča – zaseg predmetov – privolitev za preiskavo predmetov
Obširne pritožbene navedbe odločitve sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bil preiskan osebi avtomobil, ki ga je uporabljal soobtoženi R.K.. Pri preiskavi je bil slednji navzoč, navzoči sta bili tudi dve priči in kot izhaja iz zapisnika o preiskavi (listovna št. 21 do 24), so bile pri preiskavi zasežene tudi tri zgoščenke najdene v prtljažniku osebnega avtomobila. V obravnavani zadevi se postavlja vprašanje, ali so policisti utemeljeno zaključevali, da tudi zasežene zgoščenke spadajo med predmete, ki naj se po odredbi poiščejo v preiskanem osebnem avtomobilu, torej, ali spadajo med naprave in material za izdelovanje ponarejenih kartic, ponarejene kartice, denar osebne dokumente in druge predmete, ki bi služili kot dokaz v kazenskem postopku. Tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov v oceno sodišča prve stopnje, da so policisti upravičeno zasegli zgoščenke, saj bi se na njih lahko nahajali relevantni podatki za izdelovanje ponarejenih kartic (tako npr. pripomočki, navodila) za izdelovanje ponarejenih kartic oziroma računalniški program v tej zvezi in podobno. Vse to pa nedvomno spada med „material za izdelovanje ponarejenih kartic“ kar je bilo zaobseženo v odredbi za preiskavo avtomobila. Pritožnik tako po oceni pritožbenega sodišča nima prav, da opredelitev predmetov, ki naj se zasežejo v odredbi niso bili določno izraženi v taki meri, da bi policisti pri izvedbi preiskave lahko zakonito zasegli zgoščenke.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO
VSL0069733
ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK–1 člen 40, 40/1.
tožba upnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice
Tožeča stranka je zatrjevala, da ni bila izdana za vknjižbo lastninske pravice sposobna listina (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), zaradi česar je šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na tretjetoženo stranko. Če pa je temu tako, tožeča stranka za račun tretjetožene stranke s tožbo po 168. členu ZIZ ne more doseči boljšega položaja (vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi), kot ga ima slednja.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni dopolnila in popravila tožbe v skladu s pozivom z dne 28. 5. 2013, saj v vlogi z dne 13. 6. 2013 še vedno ni določno postavila tožbenega zahtevka, ki je bistvena sestavina tožbe, o katerem naj bi sodišče prve stopnje odločalo.
navadna škoda - izgubljen dobiček - gradbena obnova trga - splošna koristna dejavnost - onemogočeno poslovanje - omejen in otežen dostop
Pri prenovi omenjenega trga je šlo za splošno koristno dejavnost v smislu tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V tem primeru je torej protipravna le tista škoda, ki presega običajne (normalne) meje. Samo za to škodo bi bila tožeča stranka upravičena zahtevati odškodnino.
priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje – predvajanje glasbe iz glasbenega stolpa – zamudna sodba – uporaba tarife – civilni delikt – sorodna pravica – absolutnost pravice
Po tarifi iz SS 2006 je določena različna tarifa, če se glasba predvaja po glasbenem stolpu. Po Tarifi 2005 pa za glasbeni stolp različna tarifa ni bila predpisana. Tožeča stranka v tožbi dejstva, da je tožena stranka pri predvajanju glasbe uporabljala glasbeni stolp, ni zatrjevala. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v okviru zatrjevane dejanske podlage spora, saj drugačne sploh ne more izdati. Zato tudi tožeča stranka ne more izpodbijati zamudne sodbe iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje, saj navedeni pritožbeni razlog v postopku izdaje zamudne sodbe ni dovoljen. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožnikovo stališče, da z zamudno sodbo ni mogel računati kot tudi, da bo sodišče uporabilo tarifo po SS 2006 namesto Tarife 2005.
sorodna pravica – civilna kazen – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – uporaba tarife - skupni sporazum – absolutnost pravice
Drugi odstavek 168. člena ZASP veže morebitno odškodnino na nadomestilo za zakonito uporabo. S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker je pravica proizvajalca fonograma absolutna pravica, pomeni njena uporaba brez dovoljenja samega imetnika, kršitev te absolutne pravice. Prvi odstavek 168. člena ZASP določa, da se za kršitve po ZASP uporabljajo splošna pravila o povzročitvi škode. Gre za zahtevek iz civilnega delikta, pri katerem se smiselno uporabljajo določbe 131. člena in nasl. OZ in ne 190 in 198. člen OZ. Gre za deliktni zahtevek. Le višina odškodninskega zahtevka je določena na drugačen način, kot v OZ.
Ker je pravni temelj za določitev višine odškodnine, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz naslova nadomestila, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna družba - usklajeno delovanje
Pri ravnanju v nasprotju z določbo 63. člena ZPre-1 gre namreč za to, da nezakoniti prevzemnik ostalim delničarjem prikriva dejstvo, da je bil dosežen prevzemni prag. Po naravi stvari torej ne gre za navzven očitno ravnanje in tožeča stranka niti ne more postaviti bolj konkretnih trditev, kot jih je. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo in delničarjem, ki zatrjujejo poseg v njihove pravice, praktično onemogoča uspešno uveljavljanje izpodbojne tožbe.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078386
ZFPPIPP člen 231. ZPP člen 78, 78/1, 78/2, 81, 81/5. ZGD-1 člen 505, 515, 515/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – zastopanje dolžnika – postavitev novega direktorja
Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja – direktor. Glede na to, da družba nima direktorja, bi morali družbeniki poskrbeti za postavitev novega direktorja. Kot večinski družbenik pa nima pravice zastopati družbe v insolvenčnem postopku, saj ni njen zakoniti zastopnik, in se tudi ne more pooblastiti za vložitev predloga.
nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - ustavitev izplačevanja
Ker je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, je odpadla podlaga za nadaljnje plačevanje nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. S prenehanjem opravljanja samostojne dejavnosti je tožnik prenehal opravljati delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Zato od takrat dalje ni bilo več podlage za izplačevanje nadomestila plače.
ZDU-1 člen 16. Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave člen 9. ZPol člen 81, 81/1, 81/2, 81/5, 81/6, 82. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 46.
javni uslužbenci - službeni mobilni telefon - stalna dosegljivost uporabnika - stalna pripravljenost za delo - dodatek za čas stalne pripravljenosti - dežurstvo
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca. Sodišče lahko preverja le, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne. V obravnavanem primeru je tožena stranka dokazala utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi upoštevala določbo 3. odstavka 88. člena ZDR, vendar ni bilo možnosti zaposlitve tožnice na drugem delovnem mestu. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita.
Tožena stranka je pol leta pred odpovedjo, ki jo je podala tožnici iz poslovnega razloga, na delovnem mestu referentke v računovodstvu zaposlila drugo delavko, vendar kljub navedenemu ni mogoče zaključiti, da poslovni razlog v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane tožnici, dejansko ni obstajal. Zaposlitev te delavke je bila posledica dejstva, da se več delavk na oddelku računovodstva upokojilo, ni pa bilo mišljeno, da bi bila ta delavka zamenjava za tožnico, saj so predvidevali, da bo poslovanje takšno, da bodo sposobni zagotavljati sredstva za še eno zaposleno, vendar so se kasneje razmere spremenile. Delodajalec ima pravico izvesti spremembe v organizaciji dela in naloge enega izvajalca na določenem delovnem mestu ali naloge ukinjenega delovnega mesta razporediti med druge delavce, če se obseg dela zmanjšuje. Samo dejstvo, da je tožničina sodelavka prevzela delo tožnice, še ne izkazuje, da je tožena stranka že ob zaposlitvi te delavke z njo nameravala zamenjati tožnico. Izbira delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je prepuščena delodajalcu. Edina omejitev s tem v zvezi so določbe o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov (6. člen ZDR), vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
Tako ortopedske težave kot tudi psihične težave tožnika omejujejo pri delu oziroma pri opravljanju njegove dejavnosti. Te težave je tožena stranka ustrezno upoštevala pri izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, saj je tožniku priznala pravico do dela v skrajšanem delovnem času. Zaenkrat pa pri tožniku še ni podano stanje, kot je urejeno v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu s tem v zvezi priznati pravico do invalidske pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.