sprememba tožbe - podrejeni zahtevek - vročitev - poziv sodišča
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo spremenila (tako da je postavila še podrejeni zahtevek), ni pa v zvezi s tem ravnalo kot to določa zakon. Tudi če bi bila vročitev izkazana, pa je bil poziv, kakršen je bil, preveč splošen, da bi nanj lahko vezali kakršnekoli posledice. Tožena stranka je bila pozvana le, da odgovori na navedbe tožeče v pripravljalni vlogi z opozorilom, da kasnejših navedb sodišče ne bo upoštevalo. Tak poziv ne pomeni niti materialnega procesnega vodstva, kaj šele poziva k soglasju k spremembi tožbe.
V primeru, ko gre za dolgotrajno brezposelnost, je pri ugotavljanju invalidnosti oz. preostale delovne zmožnosti potrebno izhajati iz dela, za katero ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo. Zadnje delo, ki ga je tožnica opravljala, preden je postala brezposelna, ne more biti edino relevantno za presojo zmožnosti opravljanja svojega poklica. „Svoj poklic“ je namreč širše opredeljen, kot pa je bil v prejšnjih predpisih (ZPIZ). Tedaj se je invalidnost ocenjevala le glede na delo, ki ga je zavarovanec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti oz., če je bilo za zavarovanca ugodneje glede na delo, ki ga je opravljal najmanj dve leti v zadnjih treh letih. Sedaj pa je potrebno upoštevati tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti, prav tako tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bila zmožnost opravljanja njenega poklica zmanjšana za več kot 50 %. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – neprihod na narok – sodelovalna dolžnost
V postopku z zahtevo za sodno varstvo se zahteva sodelovanje storilca, zato mora storilec priti na narok za zaslišanje, kjer pa se lahko odloči, na kakšen način se bo branil.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št., v kateri je bila tožba že vročena toženi stranki. Zato je bilo potrebno tožbo v tem sporu zavreči. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št. Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane odpovedi, ne pa za novo odpoved. Zato ni nobenega dvoma o tem, da je podana litispendenca.
denarna socialna pomoč - pritožba - zavrženje pritožbe
Tožnik je na Center za socialno delo poslal prošnjo za finančno pomoč, da bi lahko položil določen denarni znesek pri okrajnem sodišču, s čimer bi se izognil posledicam izvršilnega postopka. Center za socialno delo (CSD) mu je odgovoril z dopisom, da za tak zahtevek nima na razpolago sredstev, da pa lahko uveljavlja ustrezno denarno pomoč po ZSV. Tožnik se je zoper dopis CSD pritožil. Stranka ima pravico do pritožbe le zoper odločbo, izdano na prvi stopnji in sicer v primeru, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP). Ker navedeni dopis CSD ni niti odločba niti ni bilo odločeno o pravicah tožnika, je tožena stranka pritožbo tožnika utemeljeno zavrgla (drugi odstavek 240. člena ZUP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov. Ukinitev delovnega mesta ni bila fiktivna, temveč posledica reorganizacije in optimizacije procesa dela, zaradi česar je pretežni del tožničinega dela prenehal obstajati oziroma se je delo moderniziralo in drugače organiziralo.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
prenosna družba - prevzemna družba - solidarna obveznost - izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja - pogodba o prevzemu - potni stroški - regres za letni dopust - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - delitev s prevzemom
Prva tožena stranka kot prenosna družba in druga tožena stranka kot prevzemna družba sta sklenili pogodbo o izčlenitvi in prevzemu. V tej pogodbi je določeno, da prevzemna družba (torej druga tožena stranka) kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo in katerih subjekt je bila prenosna družba. Na drugo toženo stranko je prešla celotna dejavnost posredništva pri prometu z nepremičninami. Tožnica je ves čas trajanja delovnega razmerja pri prvi toženi stranki opravljala delo v zvezi s preneseno dejavnostjo. Vse vtoževane obveznosti (plača, potni stroški in regres za letni dopust) so nastale v zvezi s tožničinim opravljanjem dela pri prvi toženi stranki v zvezi z dejavnostjo posredništva pri prometu z nepremičninami. Zato je druga tožena stranka na podlagi pogodbe o izčlenitvi in prevzemu kot univerzalni pravni naslednik prve tožene stranke stopila tudi v razmerje med prvo toženo stranko in tožnico v zvezi z vtoževanimi terjatvami. Prva in druga tožena stranka sta materialna sospornika v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Glede spornega predmeta sta obe stranki v pravni skupnosti na podlagi določb pogodbe o izčlenitvi in prevzemu in na podlagi določbe 636. člena ZGD-1 v zvezi s 638. členom ZGD-1. Njuni obveznosti se opirata na isto dejansko in pravno podlago, njuna obveznost pa je solidarna. Zato sta obe toženi stranki dolžni tožnici solidarno plačati vtoževane terjatve.
ZPP člen 249, 249/1, 252, 252/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
nagrada izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - naloga izvedenca
Ker je izvedenka opravila nalogo, naloženo s strani sodišča prve stopnje, ji pripada nagrada za izvedensko delo in stroški, ki so ji nastali v zvezi s tem.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do tožnikovega delovnega mesta več kot dva kilometra, je tožnik upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063755
ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZASP člen 129, 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 158, 168. OZ člen 131, 164, 164/1. ZDDV člen 3, 3/1.
pravica proizvajalca fonograma - sorodna pravica - absolutni učinek - mesečno poročanje - bodoča terjatev - zapadlost - priobčevanje komercialnih fonogramov - gostinski obrat - plačilo nadomestila - odškodnina - kršitev absolutne pravice - zahtevek iz civilnega delikta - višina odškodninskega zahtevka - civilna kazen - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - stroški z odkrivanjem kršitev - stroški poslovanja - obveznosti kolektivne organizacije - dejansko nastala škoda
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Pravica proizvajalca fonograma ni avtorska pravica, temveč t. i. sorodna pravica. Ne glede na to učinkuje absolutno in torej izključuje od uporabe vsako drugo osebo, razen če ta seveda nima dovoljenja samega imetnika sorodne pravice.
V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da se lahko povrne le dejansko nastala škoda. Razlog za to je lahko le v tem, da se iz civilne kazni pokrivajo stroški nadzornega aparata, ki išče kršitelje.
V primeru preplačil ne gre za prostovoljno izpolnitev, za katero bi pri tožencu obstajala zavest, da te obveznosti ni dolžan izpolniti. Toženec je dolžan v primerih neupravičeno prejete družinske pokojnine ravnati po 275. členu ZPIZ-1 (po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih.).
V konkretnem primeru je pravna podlaga za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov pokojnine 275. člen ZPIZ-1 ter v zvezi s to določbo 190. člen OZ, ker gre za verzijsko terjatev, za katero je pravno relevantno le dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo. Situacija je drugačna kot pri kondikcijskih terjatvah iz 191. člena OZ, pri katerih prikrajšanec ve, da ni zavezan za dolg, ki ga izpolnjuje in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti. V tem primeru izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil v sili. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno tako glede vednosti tako glede volje. Gre za plačilo z darilnim namenom ali na primer za plačilo tujega dolga. Ko tožnik do izplačila družinske pokojnine ni bil upravičen, ker ni predložil dokazila o šolanju, toženec pa mu je kljub temu izplačeval družinsko pokojnino, na ta način ni pristal na svoje prikrajšanje oziroma tožnikovo obogatitev. Torej ni mogoče šteti, da je toženec vedoma plačal nekaj, kar ni bil dolžan, pa čeprav ni ravnal z dolžno skrbnostjo.
ZNOIP člen 13, 13/1, 13/2. OZ člen 3, 89, 90, 90/2. ZOR 10, 87, 105, 107.
vzorčni postopek - ničnost - regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Ob ugotovitvi, da je ob sklenitvi in uveljavitvi kolektivne pogodbe tožene stranke že veljal ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je določil najvišji znesek regresa za letni dopust za leto 1993 in prepovedal uporabo določb kolektivnih pogodb, ki so mu nasprotovale, določba 30. člena zavodske kolektivne pogodbe (po kateri delavcu enkrat letno pripada regres za letni dopust (13. plača) v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa) nasprotuje prisilnemu predpisu, to je 13. členu ZNOIP, zato je nična. Določba kolektivne pogodbe, ki je bila že ob svojem nastanku nična, ker je nasprotovala prisilnemu predpisu, ne more naknadno postati veljavna zgolj zato, ker je kasneje ta zakon prenehal veljati.
nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - ustavitev izplačevanja
Ker je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, je odpadla podlaga za nadaljnje plačevanje nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. S prenehanjem opravljanja samostojne dejavnosti je tožnik prenehal opravljati delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Zato od takrat dalje ni bilo več podlage za izplačevanje nadomestila plače.
ZDU-1 člen 16. Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave člen 9. ZPol člen 81, 81/1, 81/2, 81/5, 81/6, 82. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 46.
javni uslužbenci - službeni mobilni telefon - stalna dosegljivost uporabnika - stalna pripravljenost za delo - dodatek za čas stalne pripravljenosti - dežurstvo
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
ZPIZ-1 člen 36, 156, 156/1, 157, 157/1, 187, 187/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21.
starostna pokojnina - ponovna odmera
Pravna podlaga za seštevanje pokojninskih dob je bila podana šele z uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, pred tem pa zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače, zato se je pri odločanju o tožničini zahtevi za odmero starostne pokojnine lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
odgovornost producenta - napaka izdelka - nepravilna raba steklenice s pijačo - navodilo za uporabo
Steklenica s pijačo je namenjena temu, da predstavlja embalažo vsebini in da omogoči zaužitje te vsebine. Ni namenjena trkanju s steklenico ob druge steklenice, to ni raba v skladu z njenim namenom. Razen navodila za odpiranje steklenice pijača B. ne potrebuje drugih navodil za varno uporabo.
Pravna oseba sama ne more biti storilka prekrška, pač pa se jo lahko spozna za odgovorno le za prekršek, ki ga je storila druga oseba. Kolikor pa je prekrškovni organ menil, da je K.K. kot odgovorna oseba tudi neposredna storilka prekrška, bi moral opis vsebovati konkretne navedbe glede njene odgovornosti, torej, ali naj bi očitani prekršek storila s storitvijo ali z opustitvijo dejanja, ki bi ga sicer bila dolžna storiti, da bi prekršek preprečila.
spor majhne vrednosti – plačevanje komunalnih odpadkov – registriran sedež pravne osebe – javnopravna obveznost
Obveznost iztoževane terjatve iz naslova plačila stroškov zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov ni stroga obligacijsko-pravna obveznost (v smislu plačevanja dejanskih stroškov tožeče stranke v zvezi z zbiranjem, odvozom in odlaganjem odpadkov), temveč gre za javnopravno obveznost, ki je naložena toženi stranki (glede na registriran sedež) kot (potencialni) povzročiteljici komunalnih odpadkov.