ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
prepozna pritožba - pritožba vložena na nepristojno sodišče - nevednost stranke - pravni pouk
Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka, vloga bo v takšnem primeru pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo to pristojno sodišče vlogo dobilo pred potekom roka. Od navedenega zakon določa dve izjemi. Sklicevanje na nevednost, ki bi lahko opravičila izjemo, ne pride v poštev, če je bila stranka v pravnem pouku pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti pravno sredstvo.
Tožnik je v javnem pozivu sindikata, objavljenem na internetnih straneh, ki je bil poslan tudi na različne institucije preko elektronske pošte, zatrjeval ali raznašal neresnice, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu nadrejenega, čeprav je vedel, da je to, kar je trdil in raznašal, neresnično oziroma je trdil in raznašal dejstva, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu. V ravnanju tožnika so bili podani znaki kaznivih dejanj obrekovanja iz 159. člena KZ-1 in žaljive obdolžitve iz 160. člena KZ-1. S tem je tožnik storil težjo kršitev vojaške discipline. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo enega leta.
V sodni praksi je bilo že večkrat sprejeto stališče, da pojem „ki pomeni kaznivo dejanje“ za delovno pravo pomeni ugotavljanje, ali ima dejanje, ki pomeni kršitev delovne obveznosti, znake kaznivega dejanja. Delovno sodišče ne odloča o storitvi kaznivega dejanja, temveč ugotavlja le, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja. Pri tem tudi kazenska oprostilna sodba ne vpliva na disciplinsko odgovornost; gre namreč za dva ločena postopka, ki jima je skupno le prepovedano dejanje.
Varstvo sindikalnega zaupnika ni absolutno. Navedeno pomeni, da sindikalne aktivnosti ne smejo biti nezakonite, sicer sindikalni zaupnik ne uživa sindikalne zaščite v smislu citirane določbe 113. člena ZDR. Ker je v obravnavani zadevi tožnik s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja po 159. in 160. členu KZ-1, ni mogoče šteti, da je bilo njegovo ravnanje v skladu z zakonom. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izrekla disciplinski ukrep.
Po določbi desetega odstavka 57. člena ZObr zastara vodenje disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca. Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka odločbe. Vročitev je sicer pomembna za uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka odločbe nima nobenega vpliva več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - fiktiven razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ekonomski, organizacijski oziroma tehnološki razlog. Tožena stranka je reorganizacijo dela v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku utemeljila s slabimi rezultati njenega poslovanja, ki pa jih tekom dokaznega postopka ni uspela dokazati. Dejstvo, da se je tožena stranka le kratek čas pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku ravno z njegovim sodelovanjem dogovorila za pomemben posel, s katerim bi se obseg poslovanja tožene stranke bistveno povečal, ne dokazuje trditev tožene stranke, da je zaradi ekonomskih razlogov izvedla reorganizacijo z zmanjšanjem števila zaposlenih. Tožena stranka ni izkazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in je očitno, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi razpad zunajzakonske skupnosti tožnika in direktorice tožene stranke in je torej šlo zgolj za fiktiven poslovni razlog. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi - dodatek za delovno dobo
Tožnica je imela s toženo stranko nazadnje sklenjeno ustno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja, čeprav je bila pred tem med strankama sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto računovodje. Tožnica je s podelitvijo prokure prejela dodatna pooblastila in opravljala dodatne naloge, vendar tožena stranka z njo ni sklenila posebne pogodbe po 72. členu ZDR, v kateri bi kako drugače opredelila razmerja med strankama. Zato je ustna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja stopila v veljavo z dnem podelitve prokure, ko je tožnica to delo začela opravljati, ta pogodba o zaposlitvi pa preneha veljati na način, ki je določen v ZDR v 12. poglavju, ki določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tako bi tožena stranka lahko tožnici pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorice odpovedala iz razloga nesposobnosti (zaradi odvzema prokure in s tem pooblastil kot pomočnici direktorja), ne pa iz poslovnega razloga. Ker je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, tožnica ni delala iz razlogov na strani delodajalca, zato je upravičena do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Ker je po 29. členu ZDR določilo o osnovnem znesku plače bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, je mogoče njeno višino spreminjati le z aneksi, ki jih podpišeta obe stranki. Ravnanje tožene stranke, ki je s sklepom enostransko znižala tožničino plačo, je bilo zato nezakonito in samovoljno.
Delavec mora v času odpovednega roka prihajati na delo, razen če gre za opravičeno odsotnost z dela. Delodajalec podane in vročene odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko preklicati, saj je to možno le v sporazumu z delavcem. Tožnica se z enostranskim preklicem odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni strinjala, zato po zaključku bolniškega staleža in izteku odpovednega roka ni bila dolžna prihajati na delo in je upravičena do nadomestila za bolniški stalež in do nadomestila plače, pri čemer ni bistveno, da je tožena stranka ni odjavila iz delovnega razmerja.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine - uresničevanje glasovalnih pravic - prevzemna družba - usklajeno delovanje
Pri ravnanju v nasprotju z določbo 63. člena ZPre-1 gre namreč za to, da nezakoniti prevzemnik ostalim delničarjem prikriva dejstvo, da je bil dosežen prevzemni prag. Po naravi stvari torej ne gre za navzven očitno ravnanje in tožeča stranka niti ne more postaviti bolj konkretnih trditev, kot jih je. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo in delničarjem, ki zatrjujejo poseg v njihove pravice, praktično onemogoča uspešno uveljavljanje izpodbojne tožbe.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO
VSL0069733
ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK–1 člen 40, 40/1.
tožba upnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice
Tožeča stranka je zatrjevala, da ni bila izdana za vknjižbo lastninske pravice sposobna listina (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), zaradi česar je šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na tretjetoženo stranko. Če pa je temu tako, tožeča stranka za račun tretjetožene stranke s tožbo po 168. členu ZIZ ne more doseči boljšega položaja (vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi), kot ga ima slednja.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - zamuda roka - sodna razveza - odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je nepopolno tožbo popravil po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče. Zahtevek za ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi trajalo neprekinjeno do takrat, ko je bil delodajalec izbrisan iz registra, in da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas vtoževano obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialna zavarovanja in mu za to obdobje plača nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače do plačila, je tako prvič opredeljeno postavil šele v popravi tožbe. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v tem delu zavreči.
Glede na to, da je bila zavržena tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ni nobene podlage za ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Odškodnino po 118. členu ZDR je namreč možno dosoditi le v primeru, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po PO ZVoz
Kljub zdravstvenim težavam storilec mora predložiti predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 67.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa pri tožniku podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, za katero pa tožnik glede na starost še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dodatek za pomoč in postrežbo
Invalidnost se ugotavlja glede na zavarovančev poklic (ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami) in ne zgolj glede na delo, ki ga je oziroma ga še opravlja.
nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - ustavitev izplačevanja
Ker je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, je odpadla podlaga za nadaljnje plačevanje nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. S prenehanjem opravljanja samostojne dejavnosti je tožnik prenehal opravljati delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Zato od takrat dalje ni bilo več podlage za izplačevanje nadomestila plače.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078386
ZFPPIPP člen 231. ZPP člen 78, 78/1, 78/2, 81, 81/5. ZGD-1 člen 505, 515, 515/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – zastopanje dolžnika – postavitev novega direktorja
Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja – direktor. Glede na to, da družba nima direktorja, bi morali družbeniki poskrbeti za postavitev novega direktorja. Kot večinski družbenik pa nima pravice zastopati družbe v insolvenčnem postopku, saj ni njen zakoniti zastopnik, in se tudi ne more pooblastiti za vložitev predloga.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni utemeljen.
domneva umika zahteve za sodno varstvo – neprihod na narok – sodelovalna dolžnost
V postopku z zahtevo za sodno varstvo se zahteva sodelovanje storilca, zato mora storilec priti na narok za zaslišanje, kjer pa se lahko odloči, na kakšen način se bo branil.
plačilo prispevka v rezervni sklad – pasivna legitimacija – dejanski lastnik – zemljiškoknjižni lastnik
Napačno je stališče, da toženec, ki je dejanski etažni lastnik stanovanja, zaradi nevpisa v zemljiško knjigo ni zavezan do plačila prispevkov v rezervni sklad.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica (finančna knjigovodkinja) si je s tem, ko je pošiljko DURS v zvezi z izvršbo zaradi neplačila dohodnine odnesla v svojo pisarno, namesto da bi jo posredovala ali vodstvu toženke ali obračunu osebnih dohodkov pri toženki, pošiljko neupravičeno prilastila in s tem izpolnila znake kaznivega dejanja tatvine. S tem, ko je napačno označila prejeto pošiljko, jo nato popravila in s tem hotela doseči, da do listine ne bi prišla toženka oziroma njen direktor, pa je uresničila znake ponarejanja listin. S svojim ravnanjem je huje kršila svoje delovne obveznosti, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
delna invalidska pokojnina - samostojna podjetnica - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - bolniški stalež
Okoliščina, da je bila tožnica (invalidka III. kategorije) ves čas v bolniškem staležu, ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine, saj bi bila v takšnem primeru, ko zaradi bolezni ni zmožna nastopiti dela v krajšem delovnem času, v slabšem položaju od tistih zavarovancev, ki bi bili delo zmožni nastopiti. Tudi sicer 158. člen ZPIZ-1 določa, da se delna invalidska pokojnina izplačuje za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo zavarovanci po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela, torej tudi bolniškega staleža.
V košarki šteje ekipa več kot 3 igralce oziroma člane in tako se izjemni dosežki v tem skupinskem športu ne morejo uveljaviti za priznanje Zoisova štipendije. V 21. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij je namreč določeno, da kandidat lahko uveljavlja le individualni izjemni dosežek in izjemni dosežek v skupini, ki šteje največ tri člane.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnostnega ravnanja - vzročna zveza
Opustitev toženkinega zavarovanca je vzrok za zdrs enemu od fantov, refleksno dejanje tega pa je bilo, ko se je skušal padcu izogniti s prijemom tožnika za ramo in sta oba padla, tožnik pa se je pri tem poškodoval. To dejanje drugega udeleženca ni pretrgalo vzročne zveze med mastnim in spolzkim madežem ter nastalo tožnikovo škodo.