varščina za pristop na dražbo - oprostitev plačila varščine
Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.
ZPIZ-1 člen 36, 156, 156/1, 157, 157/1, 187, 187/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21.
starostna pokojnina - ponovna odmera
Pravna podlaga za seštevanje pokojninskih dob je bila podana šele z uveljavitvijo Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, pred tem pa zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače, zato se je pri odločanju o tožničini zahtevi za odmero starostne pokojnine lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
Sodišče prve stopnje svoje zmotne odločitve o stroških postopka ne more popraviti samo s sklepom o popravi sodbe, prav tako pa tudi ne z dopolnilno sodbo. Sklep o popravi sodbe se po določbi 328. člena ZPP lahko izda le, če gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Te napake lahko sodišče popravi kadarkoli. Dopolnilno sodbo pa lahko sodišče skladno s 325. členom ZPP izda le v primeru, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, če stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, da se sodba dopolni.
Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela, so bili stroški sestave pritožbe potrebni stroški, skladno s 155. členom ZPP in Odvetniško tarifo.
kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega življenja
Kršitev pravice do osebnega življenja je podana, če se brez privolitve prizadetega raznašajo dogodki in dejstva osebnega življenja ne glede na to ali to lahko škoduje njegovemu ugledu ali časti.
Tožnik vloge, kljub pozivu sodišča, ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavo (tožnik ni pojasnil ali njegova vloga pomeni pritožbo zoper sklep ali vlogo tožnika v sporu, ki jo sodišče prve stopnje vodi v predmetni zadevi), zato jo je bilo potrebno zavreči.
podjemna pogodba – prevzem del – očitne napake – grajanje napak – neizročitev dokumentacije – neizpolnitev stranke obveznosti
Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (npr. obveznost izročitve garancije, izročitev dokumentacije, potrdila o opravljenem tehničnem pregledu) so v razmerju do glavne obveznosti postranske oz. akcesorne obveznosti in z njimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni dopolnila in popravila tožbe v skladu s pozivom z dne 28. 5. 2013, saj v vlogi z dne 13. 6. 2013 še vedno ni določno postavila tožbenega zahtevka, ki je bistvena sestavina tožbe, o katerem naj bi sodišče prve stopnje odločalo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO
VSL0069733
ZIZ člen 168, 168/3, 168/5. ZZK–1 člen 40, 40/1.
tožba upnika na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice
Tožeča stranka je zatrjevala, da ni bila izdana za vknjižbo lastninske pravice sposobna listina (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), zaradi česar je šteti, da niso bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice na tretjetoženo stranko. Če pa je temu tako, tožeča stranka za račun tretjetožene stranke s tožbo po 168. členu ZIZ ne more doseči boljšega položaja (vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi), kot ga ima slednja.
ZIZ člen 229. ZPP člen 286, 286b, 339, 399/2, 339/2-8.
izvršba na nedenarno terjatev - ponovno motenje posesti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka - protipravnost ponovnega motenja - neizvršljivost izreka
Opredelitev površine zemljišča, na kateri je prišlo do predhodnega motenja posesti v letu 2007, za dovolitev izvršbe v predmetni zadevi ni bila potrebna, saj je dolžnica že s tem, ko je s košnjo in spravilom trave prestopila navidezno črto od telegrafnice do drevesa, ki je v času zatrjevanega ponovnega motenja predstavljala posestno mejo med zemljiščema, motila posest in to na način, ki se ni bistveno razlikoval od motenja ugotovljenega na dan 26. 7. 2007. Ni namreč pomembno, za koliko metrov je dolžnica prestopila to navidezno črto, ki je predstavljala posestno mejo - zadošča že samo dejstvo, da je kosila in grabila travo onkraj navidezne črte, ki je predstavljala posestno mejo.
Dolžnica bi morala že na razjasnitvenem naroku za obravnavo ugovora uveljavljati bistvene kršitve določb postopka in sicer, da ji CD pod prilogo A5 spisa ni bil vročen, da sodišče videoposnetka ni predvajalo v navzočnosti strank, kot tudi da je šlo za videosnemanje, za katerega upnika nista pridobila soglasja od dolžnice oziroma, da dolžnica ne soglaša z izvedbo tega dokaza, ker naj bi ta bil pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic.
Zaradi načela stroge formalne legalitete in vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, mora sodišče pri dovolitvi izvršbe na podlagi 299. člena ZIZ ugotavljati le, ali je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, prostovoljno izpolnil svojo obveznost oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba ter ali je nato ponovno motil posest, na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja. Če so namreč izpolnjeni ti pogoji, ni mogoče šteti, da ponovno motenje kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu ne izpolnjuje pogoja protipravnosti.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - ničnost - izpodbojnost
Pogodba o zaposlitvi tožnika je prenehala veljati s sporazumom pravdnih strank. Tožnik je vedel, kaj podpisuje, zato pri sklepanju sporazuma ni bilo napak volje po določbah OZ. Izpodbijani sporazum ne nasprotuje ustavnim normam, prisilnim predpisom ali moralnim načelom in tudi ni v nasprotju z javnim interesom, zato ni ničen po določbah OZ. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma oziroma njegovo razveljavitev ni utemeljen.
ustavitev postopka - umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožena stranka zahtevka ni izpolnila, zato ji je tožnica dolžna povrniti povzročene pravdne stroške.
Čeprav je pritožnica sodišču priložila dve potrdili o posojenem znesku denarja, je pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.
Tožnica je postala aktivno legitimirana za tožbo na podlagi obeh pogodb o odstopu terjatev, katerih predmet je bil bremepis v vtoževani višini. Toženčev delodajalec je zoper njega sprožil delovni spor, vendar je tožbo umaknil, zato je na podlagi 4. odstavka 188. člena ZPP tožeča stranka tožbo lahko ponovno vložila. Ker je tožeča stranka (cesionar) pravna naslednica cendenta (glede na preneseno terjatev), je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po tč. b 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
Toženec kot poslovodja je ravnal hudo malomarno, ker ob nastopu dela, kljub temu da mu je direktor predlagal, da naj s pomočjo sodelavcev preveri stanje zalog in osnovnih sredstev, tega ni storil. Napak, ki naj bi jih ugotovil, ni evidentiral in nanje tudi ni opozoril delodajalca. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca za ugotovljeni inventurni manko.
priobčevanje fonogramov – mesečno poročanje – predvajanje glasbe iz glasbenega stolpa – zamudna sodba – uporaba tarife – civilni delikt – sorodna pravica – absolutnost pravice
Po tarifi iz SS 2006 je določena različna tarifa, če se glasba predvaja po glasbenem stolpu. Po Tarifi 2005 pa za glasbeni stolp različna tarifa ni bila predpisana. Tožeča stranka v tožbi dejstva, da je tožena stranka pri predvajanju glasbe uporabljala glasbeni stolp, ni zatrjevala. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v okviru zatrjevane dejanske podlage spora, saj drugačne sploh ne more izdati. Zato tudi tožeča stranka ne more izpodbijati zamudne sodbe iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje, saj navedeni pritožbeni razlog v postopku izdaje zamudne sodbe ni dovoljen. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožnikovo stališče, da z zamudno sodbo ni mogel računati kot tudi, da bo sodišče uporabilo tarifo po SS 2006 namesto Tarife 2005.
sorodna pravica – civilna kazen – nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – uporaba tarife - skupni sporazum – absolutnost pravice
Drugi odstavek 168. člena ZASP veže morebitno odškodnino na nadomestilo za zakonito uporabo. S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker je pravica proizvajalca fonograma absolutna pravica, pomeni njena uporaba brez dovoljenja samega imetnika, kršitev te absolutne pravice. Prvi odstavek 168. člena ZASP določa, da se za kršitve po ZASP uporabljajo splošna pravila o povzročitvi škode. Gre za zahtevek iz civilnega delikta, pri katerem se smiselno uporabljajo določbe 131. člena in nasl. OZ in ne 190 in 198. člen OZ. Gre za deliktni zahtevek. Le višina odškodninskega zahtevka je določena na drugačen način, kot v OZ.
Ker je pravni temelj za določitev višine odškodnine, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz naslova nadomestila, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078386
ZFPPIPP člen 231. ZPP člen 78, 78/1, 78/2, 81, 81/5. ZGD-1 člen 505, 515, 515/1.
predlog za začetek stečajnega postopka – zastopanje dolžnika – postavitev novega direktorja
Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja – direktor. Glede na to, da družba nima direktorja, bi morali družbeniki poskrbeti za postavitev novega direktorja. Kot večinski družbenik pa nima pravice zastopati družbe v insolvenčnem postopku, saj ni njen zakoniti zastopnik, in se tudi ne more pooblastiti za vložitev predloga.
nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - ustavitev izplačevanja
Ker je tožnik prenehal opravljati samostojno dejavnost, je odpadla podlaga za nadaljnje plačevanje nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. S prenehanjem opravljanja samostojne dejavnosti je tožnik prenehal opravljati delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Zato od takrat dalje ni bilo več podlage za izplačevanje nadomestila plače.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - zamuda roka - sodna razveza - odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je nepopolno tožbo popravil po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče. Zahtevek za ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi trajalo neprekinjeno do takrat, ko je bil delodajalec izbrisan iz registra, in da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas vtoževano obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialna zavarovanja in mu za to obdobje plača nadomestilo plače v višini, ki bi jo prejemal če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače do plačila, je tako prvič opredeljeno postavil šele v popravi tožbe. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v tem delu zavreči.
Glede na to, da je bila zavržena tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ni nobene podlage za ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Odškodnino po 118. členu ZDR je namreč možno dosoditi le v primeru, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja.
delna invalidska pokojnina - samostojna podjetnica - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - bolniški stalež
Okoliščina, da je bila tožnica (invalidka III. kategorije) ves čas v bolniškem staležu, ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine, saj bi bila v takšnem primeru, ko zaradi bolezni ni zmožna nastopiti dela v krajšem delovnem času, v slabšem položaju od tistih zavarovancev, ki bi bili delo zmožni nastopiti. Tudi sicer 158. člen ZPIZ-1 določa, da se delna invalidska pokojnina izplačuje za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo zavarovanci po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela, torej tudi bolniškega staleža.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št., v kateri je bila tožba že vročena toženi stranki. Zato je bilo potrebno tožbo v tem sporu zavreči. Odločitev o zavrženju tožbe je v skladu z določbo 3. odstavka 189. člena ZPP, ki določa, da se, dokler pravda teče, o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami, če pa se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
Med strankama že teče pravda o istem zahtevku v zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod drugo opr. št. Obe odpovedi, vročeni tožeči stranki, se nanašata na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto promotor ponovne uporabe s 30 dnevnim odpovednim rokom in sta identični, tudi datirani na isti dan. Razlika med njima je le v tem, da se tožnici v kasneje vročeni odpovedi poleg odpravnine priznava še pravica do regresa in letnega dopusta. Gre le za dopolnitev oziroma popravek že podane odpovedi, ne pa za novo odpoved. Zato ni nobenega dvoma o tem, da je podana litispendenca.