skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).
postopek zavarovanja v pravdnem postopku – stroški postopka zavarovanja – ne bis in idem – odmera DDV – obdavčljiv dogodek – stopnja DDV – nastanek obveznosti obračuna DDV
O stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo je že bilo pravnomočno odločeno in o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat.
Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem.
plačilo razlike plače - regres za letni dopust - obveznost plačila - dokazno breme - plačilo za delo
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavca obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki ter listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zahtevke po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač in ostalih prejemkov, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. V tej zvezi ne zadostuje njeno zatrjevanje, da je tožniku ves čas delovnega razmerja izplačala vse pripadajoče prejemke, skladno z dogovorom v pogodbi o zaposlitvi in kolektivno pogodbo dejavnosti.
Tožena stranka s predloženimi izplačilnimi listi ni dokazala, da je tožniku za sporni leti obračunala in izplačala pripadajoči regres za letni dopust. Pri regresu za letni dopust gre za drugačno naravo prejemka v primerjavi s plačo in stroškov delavca v delovnem razmerju. Poleg tega so za regres za letni dopust predpisani drugačni odtegljaji iz naslova dohodnine. Zato je tožnik v spornem času glede na to, da je pridobil pri toženi stranki pravico do izrabe letnega dopusta, upravičen tudi do izplačila regresa za letni dopust, najmanj v višini minimalne plače oz. v primeru krajše izrabe dopusta v tekočem letu v višini sorazmernega dela.
Stranka sama je tista, ki mora navesti dejstva, ki se naj dokažejo. Navesti mora konkretne okoliščine. Če navedbe niso dovolj konkretne, se dokazi ne izvajajo.
Navedbe bi morale biti vsaj tako določne, da bi bilo sodišče lahko sploh presodilo, ali je mogoče, da je vzrok za zamudo na strani tožene stranke, ali ne.
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
Tožeča stranka ni navedla, kakšno vrsto pravnega posla sta sklenila P d.o.o. in je glede tega podala le svoje domneve. Navedla je, da je bila verjetno sklenjena prodajna pogodba. Če je ta trditev točna, je bila dogovorjena odmena za preneseno lastninsko pravico. Nujno potrebnih trditev, da je ta bila prenizka, in še drugih trditev, pa tožeča stranka ni niti postavila. Prvostopenjsko sodišče je iz tega pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala verjetnosti obstoja svoje terjatve.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 52/1-10, 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko za različno delo, so bile sklenjene zakonito za določen čas, saj je zanje obstajal dejanski, zakonsko določen razlog po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela). Ker je tožena stranka s tožnikom zakonito sklenila delovno razmerje za določen čas po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela) in trajanje ni bilo v nasprotju s 53. členom ZDR, tožnikov tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076876
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/4.
začasna odredba - avtorska pravica - zavarovanje nedenarnih zahtevkov - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna dolžnikova škoda
Tudi ob evidentno izkazanih pogojih iz prvega odstavka 170. člena ZASP, brez verjetno izkazane ene od predpostavk iz drugega odstavka, zgolj sklicevanje na pravno nepriznano škodo (ki je lahko enormna), četrti odstavek 170. člena ZASP ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno.
Eden od možnih ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe je tudi prodaja poslovno nepotrebnega premoženja zaradi uspešne izvedbe prisilne poravnave. Ti ukrepi pa zagotovo ne služijo poplačilu že obstoječih upnikov izven predvidenega postopka prisilne poravnave, pač pa ustvarjanju možnosti tekočega poslovanja družbe in pridobitvi sredstev za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Glede na potek transakcije (prodaja delnic in istočasno pobotanje še nezapadlih terjatev tožene stranke, za katerega ob pobotanju sploh še niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot) je torej evidentno, da je šlo za nadomestno izpolnitev terjatve tožene stranke z delnicami, katerih lastnik je bila tožeča stranka, ne glede na to, da je prodajo delnic „pokril“ sklep nadzornega sveta tožeče stranke.
stranke zapuščinskega postopka – upniki zapustnika – ločitev zapuščine – pravica upnika do pritožbe zoper sklep o dedovanju
Stranke zapuščinskega postopka so lahko tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člen ZD). Sicer pa upniki v zapuščinskem postopku niso stranke postopka, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Ker torej pritožnik (ki je sicer upnik) ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka postopka, zaradi česar nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju
nakup nepremičnine od nelastnika - dobra vera - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Prvi toženec zoper odločitev sodišča poslovnega prostora tožnici ni izročil, pač pa ga je prodal drugemu tožencu, ta pa ga je zadrževal tudi potem, ko je izvedel, da je tožničin poslovni prostor kupil od nelastnika, kar pomeni, da je ravnanje obeh tožnici povzročilo škodo zaradi nemožnosti uporabe. Po določbi prvega odstavka 186. člena OZ tožnici za škodo odgovarjata solidarno. Plačnik ali tisti, ki bo menil, da je plačal več od njegovega deleža, bo njuno medsebojno razmerje moral urejati z regresnim zahtevkom po 188. členu OZ.
OZ člen 125, 125/1, 619, 633, 633/1, 635, 635/2, 642, 642/1, 642/2.
pogodba o delu - učinkovanje pogodbe - dolžnost izpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o delu. Po splošni določbi prvega odstavka 125. člena OZ pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, zato je k plačilu zavezana tožena stranka kot naročnik dela. Neutemeljeno je njeno navajanje, da ni lastnik zemljišča, na katerem so bila opravljena dela.
OZ člen 171, 179, 182, 365. ZGJS člen 53. ZGO-1 člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6.
krivdna odgovornost - dolžnost vzdrževanja javne površine - prisoja odškodnine - zlom pete - učinki pretrganja zastaranja ob zvišanju zahtevka
Pravilni so zaključki o podani krivdni odgovornosti upravljalca javne površine – zavarovanca druge toženke - stranskega intervenienta, ki je bil s profesionalno skrbnostjo dolžan izvajati vzdrževanje javne površine, katero predstavljajo tudi stopnice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka.
Sodna praksa je odškodnine določala predvsem upoštevajoč oddaljenost bivališč oškodovancev in čas trajanja emisij. Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo, da spada primer tožnikov med najhujše primere, saj živita tik ob cesti in je promet s težkimi tovornjaki tekel mimo njunih oken. Ker sta bila takrat že upokojenca, sta bila pretežno doma in zato še bolj izpostavljena emisijam, predvsem hrupu, ki je močno presegal mejne in celo kritične vrednosti. Z odškodnino 2.000,00 EUR vsakemu je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo čas 18. mesecev.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - sklep o nadaljevanju postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine vrednosti zapuščine, ne predstavljajo pravnih dejstev, katera bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati ob izdaji 6. sklepa o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika, saj se vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe, zato jih mora sodišče prve stopnje obravnavati posebej, kot ugovor zoper sklep o izvršbi (v okviru 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Dolžnik je kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ugotavljanje očetovstva – dokaz z analizo DNK – neudeležba toženca
Za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva po določbi 92. člena ZZZDR aktivno legitimiran otrok, zastopan po svoji materi, pasivno pa je legitimirana oseba, za katero se domneva, da je oče.
Stranka se sicer ni dolžna odzvati vabilu na zaslišanje oziroma za opravo DNK analize in je k temu tudi ni mogoče prisiliti (262. člen ZPP)(1), vendar pa sodišče v takem primeru presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje oziroma odklonila DNK analizo.
odgovornost za opustitev preizkusa varnosti stvari - lestev -neskrbno vzdrževanje cest - kategorizacija cest
Nepravilno je stališče, da noben predpis imetniku (lastniku) lestve ne nalaga dolžnosti, da pred njeno uporabo izvede preizkus njene varnosti oz. preveri njeno izpravnost. Taka dolžnost po presoji sodišča druge stopnje izhaja iz splošne dolžnosti prepovedi povzročanja škode iz 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki tudi po presoji sodišča druge stopnje lastniku stvari vendarle nalaga določeno mero skrbi za izpravnost stvari, še posebej, če jo prepusti v uporabo nekomu, ki mu takrat pri delu pomaga.
Po citirani določbi je v s sodno odločbo (sodna poravnava) določeno preživninsko razmerje mogoče posegati le, če so podane pravno relevantne spremenjene razmere, pri čemer se ni mogoče sklicevati na okoliščine, ki so že obstajale ob določitvi preživnine s sodno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00007603
SPZ člen 39, 40, 49, 49/1. ZTLR člen 33. ZPP člen 285. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - (ne)sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje več oseb
Lastninska pravica se po 39. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) namreč pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, tožnica pa pravnega naslova, potrebnega za pridobitev predmetne lastninske pravice, sploh ne zatrjuje. S pomočjo matere pri nakupu stanovanja na naslovu C. (plačanih 105 mesečnih obrokov od skupno 162) tožnica namreč lastninske pravice ni pridobila, niti je ni na podlagi dogovora z materjo, da se vknjižita obe. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se je namreč zahteval vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi prispevka se lastninska pravica ne pridobi, na podlagi dogovora (pravnega posla) pa se, tudi če bi ga tožnica izkazala, lastninska pravica pridobi z vknjižbo, saj dogovor o nastanku solastninske pravice ni izviren način njene pridobitve.
Določilo 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je potrebno razumeti kot splošno načelo, ki sodišču nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. V poštev pride le takrat, kadar je to potrebno. Njegovo vodilo je, da sodišče vzpodbudi stranke, da dopolnijo nepopolne navedbe o pravotvornih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki so glede na pravno kvalifikacijo spora pravno relevantne. V primeru kakršen je obravnavani, pa tudi najskrbnejše materialno procesno vodstvo ne bi moglo sanirati pomanjkljivosti tožbe.