predmet dedovanja – zapuščina – originarna pridobitev lastninske pravice – deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju izhaja, da je zapustnica po pokojnem možu podedovala med drugim šest denacionaliziranih stanovanj. Iz omenjenega sklepa torej evidentno izhaja, da dodatna zapuščina po njej obstaja. Okoliščina, da v zemljiški knjigi na omenjenih stanovanjih ni vpisana kot lastnica, ne pomeni, da ta stanovanja ne sodijo v njeno zapuščino. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je namreč zgolj deklaratorne narave.
Tožeča stranka ni navedla, kakšno vrsto pravnega posla sta sklenila P d.o.o. in je glede tega podala le svoje domneve. Navedla je, da je bila verjetno sklenjena prodajna pogodba. Če je ta trditev točna, je bila dogovorjena odmena za preneseno lastninsko pravico. Nujno potrebnih trditev, da je ta bila prenizka, in še drugih trditev, pa tožeča stranka ni niti postavila. Prvostopenjsko sodišče je iz tega pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala verjetnosti obstoja svoje terjatve.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 52/1-10, 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko za različno delo, so bile sklenjene zakonito za določen čas, saj je zanje obstajal dejanski, zakonsko določen razlog po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela). Ker je tožena stranka s tožnikom zakonito sklenila delovno razmerje za določen čas po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela) in trajanje ni bilo v nasprotju s 53. členom ZDR, tožnikov tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065472
OZ člen 198, 416, 416/1. SPZ člen 66. ZPP člen 337, 337/1.
lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika – onemogočanje uporabe solastne nepremičnine – neupravičena pridobitev – uporabnina – izročitev ključev – nedeljive obveznosti – pritožbena novota
Izročitev ključev sama po sebi še ne omogoča souporabe nepremičnine (gre zgolj za simbolično izročitev v soposest). Tožnica je bila kljub izročenim ključem ovirana v souporabi sporne nepremičnine.
priposestvovanje stvarne služnosti – služnost poti – razširitev služnosti – prevozna sredstva – vezanost na tožbeni zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka - protispisnost
Ne gre za širitev služnosti, če je razvoj prevoznih sredstev terjal drugačno obremenitev služečega zemljišča ali drugačen način izvrševanja te služnosti. V času živinskih vpreg je bila očitno obremenitev služečega zemljišča manjša in tudi drugačna, kot sedaj z vožnjo večjih in hitrejših vozil. Kljub temu pa takšen napredek ne pomeni širitve služnosti v pravem pomenu izraza in prehod iz enega na drugo prevozno sredstvo ne pomeni prekinitve kontinuitete izvrševanja ene in iste stvarne služnosti poti.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti sloni tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
Enako kot je odločitev, kdaj je potreben izvedenec, v domeni sodišča, je tudi odločitev, ali je potrebno mnenje drugih izvedencev, v pristojnosti sodišča (in to ne glede na zahtevo pravdne stranke). Sodišče je namreč glede ocene izvedenskega mnenja prosto in neodvisno, tako rekoč izvedenec nad izvedenci (peritus peritorum).
Višina izgubljenega dobička je enaka obsegu, za katerega bi se oškodovančevo premoženje povečalo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Obseg (višina) izgubljenega dobička je zato enak razliki med vrednostjo (izraženo v denarnih enotah) oškodovančevega premoženja, kakršna bi bila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in vrednostjo (izraženo v denarnih enotah) oškodovančevega premoženja, kakršna po škodnem dogodku dejansko je.
Stranka sama je tista, ki mora navesti dejstva, ki se naj dokažejo. Navesti mora konkretne okoliščine. Če navedbe niso dovolj konkretne, se dokazi ne izvajajo.
Navedbe bi morale biti vsaj tako določne, da bi bilo sodišče lahko sploh presodilo, ali je mogoče, da je vzrok za zamudo na strani tožene stranke, ali ne.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - sklep o nadaljevanju postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine vrednosti zapuščine, ne predstavljajo pravnih dejstev, katera bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati ob izdaji 6. sklepa o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika, saj se vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe, zato jih mora sodišče prve stopnje obravnavati posebej, kot ugovor zoper sklep o izvršbi (v okviru 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).
OZ člen 171, 179, 182, 365. ZGJS člen 53. ZGO-1 člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6.
krivdna odgovornost - dolžnost vzdrževanja javne površine - prisoja odškodnine - zlom pete - učinki pretrganja zastaranja ob zvišanju zahtevka
Pravilni so zaključki o podani krivdni odgovornosti upravljalca javne površine – zavarovanca druge toženke - stranskega intervenienta, ki je bil s profesionalno skrbnostjo dolžan izvajati vzdrževanje javne površine, katero predstavljajo tudi stopnice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006174
OZ člen 46. ZPP člen 125.a, 244, 245, 245/3, 254.
razveljavitev pogodbe - opravičljiva zmota - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zaključek zdravljenja - dokazovanje z izvedenci - postavitev strokovne institucije za izvedenca - pravica do nagrade - odprava nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka
Po drugem odstavku 244. člena ZPP se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, iz česar sledi, da lahko sodišče določi za izvedenca tudi nekoga drugega. V obravnavani zadevi je bilo izvedensko delo v skladu s tretjim odstavkom 245. člena ZPP zaupano strokovni instituciji.
OZ člen 125, 125/1, 619, 633, 633/1, 635, 635/2, 642, 642/1, 642/2.
pogodba o delu - učinkovanje pogodbe - dolžnost izpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o delu. Po splošni določbi prvega odstavka 125. člena OZ pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, zato je k plačilu zavezana tožena stranka kot naročnik dela. Neutemeljeno je njeno navajanje, da ni lastnik zemljišča, na katerem so bila opravljena dela.
Priglasitev določene stroškovne postavke ne zadošča, ampak mora dejstvo, ki je podlaga za priznanje stroškov, izhajati iz podatkov spisa, ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti njene stroškovne zahteve.
ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZFPPIPP 442, 442/6, 442/7. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – aktivni družbenik – vpogled v sodni register – sodno znana dejstva – javni register
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre za sodno znana dejstva, ki jih je sicer treba dokazovati, vendar v takšnih primerih zadošča, da stranka predlaga vpogled v javno evidenco, npr. v sodni register, kot je to v konkretnem primeru storil upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico.
odgovornost za opustitev preizkusa varnosti stvari - lestev -neskrbno vzdrževanje cest - kategorizacija cest
Nepravilno je stališče, da noben predpis imetniku (lastniku) lestve ne nalaga dolžnosti, da pred njeno uporabo izvede preizkus njene varnosti oz. preveri njeno izpravnost. Taka dolžnost po presoji sodišča druge stopnje izhaja iz splošne dolžnosti prepovedi povzročanja škode iz 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki tudi po presoji sodišča druge stopnje lastniku stvari vendarle nalaga določeno mero skrbi za izpravnost stvari, še posebej, če jo prepusti v uporabo nekomu, ki mu takrat pri delu pomaga.
nakup nepremičnine od nelastnika - dobra vera - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Prvi toženec zoper odločitev sodišča poslovnega prostora tožnici ni izročil, pač pa ga je prodal drugemu tožencu, ta pa ga je zadrževal tudi potem, ko je izvedel, da je tožničin poslovni prostor kupil od nelastnika, kar pomeni, da je ravnanje obeh tožnici povzročilo škodo zaradi nemožnosti uporabe. Po določbi prvega odstavka 186. člena OZ tožnici za škodo odgovarjata solidarno. Plačnik ali tisti, ki bo menil, da je plačal več od njegovega deleža, bo njuno medsebojno razmerje moral urejati z regresnim zahtevkom po 188. členu OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVEtL se za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. O tem vpisu se odloča po uradni dolžnosti.