Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065463
ZASP člen 81, 153, 168. ZPP člen 8.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – javna priobčitev glasbenih del – avtorski honorar – dolžnost obveščanja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – uporaba pravilnika – prosta dokazna ocena
Ker toženec, ki uporabe avtorskih del ni zanikal ter jih je prijavil, posredoval ni le podatkov o bruto honorarju izvajalcev, ki jih tudi sicer zakonsko ni zavezan posredovati tožniku, je pravilen materialnopravni zaključek, da zakonski pogoj namerne kršitve avtorske pravice ali kršitve pravice iz hude malomarnosti ni izkazan.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe - nezmožnost za delo - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - pravni standard normalnega teka stvari - višina izgubljenega zaslužka - prosti preudarek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč ne more biti merilo za določitev višine izgubljenega zaslužka po prostem preudarku, saj je njen namen zagotovitev sredstev za preživetje zaradi omilitve socialne stiske.
Denarna socialna pomoč, ki jo je tožnica prejemala do zaključka glavne obravnave, se ne poračunava s škodo zaradi izgubljenega zaslužka.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice – odsotnost z naroka
Pravica pravdne stranke, da prisostvuje naroku za glavno obravnavo, ni osebnostna pravica, zaradi kršitve katere je moč uveljavljati odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora dokazati, da jo je nasprotna stranka zavedla z namenom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
pogodba o delu – napaka izvršenega posla - predmet tožbenega zahtevka – odprava napake na stroške podjemnika - jamčevalni zahtevek
Iz tožbene trditvene podlage izhaja, da tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, ki so ji nastali, ker kljub večkratnemu pozivu tožena stranka ni pravilno izpolnila pogodbe, zato je napako (ne)izpolnitve odpravila tožeča stranka sama z izbiro drugega izvajalca. Gre torej za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka in ne za terjatev na izpolnitev pogodbe.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti sloni tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
Enako kot je odločitev, kdaj je potreben izvedenec, v domeni sodišča, je tudi odločitev, ali je potrebno mnenje drugih izvedencev, v pristojnosti sodišča (in to ne glede na zahtevo pravdne stranke). Sodišče je namreč glede ocene izvedenskega mnenja prosto in neodvisno, tako rekoč izvedenec nad izvedenci (peritus peritorum).
Višina izgubljenega dobička je enaka obsegu, za katerega bi se oškodovančevo premoženje povečalo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Obseg (višina) izgubljenega dobička je zato enak razliki med vrednostjo (izraženo v denarnih enotah) oškodovančevega premoženja, kakršna bi bila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in vrednostjo (izraženo v denarnih enotah) oškodovančevega premoženja, kakršna po škodnem dogodku dejansko je.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 141, 318, 318/1. URS člen 2, 14, 14/1, 23, 23/2.
vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda naroka ali roka za opravo kakšnega pravdnega dejanja, zaradi česar stranka tega dejanja ne more več opraviti, razlog za zamudo pa mora izhajati iz sfere stranke. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za opravo procesnega oziroma pravnega dejanja (na primer pravočasna vložitev odgovora na tožbo) zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev tožbe je uveljavljanje napake sodišča), pa to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožbo), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
načelo sočasnosti izpolnitve – načelo dispozitivnosti – izpolnitveni čas
Ker v pogodbi stranki nista odstopili od načela sočasnosti izpolnitve, tako da bi določili posebej še izpolnitveni čas za izročitev parcele kupcu v izključno last, tožena stranka svoje obveznosti plačila ni dolžna poravnati oziroma izpolniti, če tožeča stranka hkrati ne izpolni svoje obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00007603
SPZ člen 39, 40, 49, 49/1. ZTLR člen 33. ZPP člen 285. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - (ne)sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje več oseb
Lastninska pravica se po 39. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) namreč pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, tožnica pa pravnega naslova, potrebnega za pridobitev predmetne lastninske pravice, sploh ne zatrjuje. S pomočjo matere pri nakupu stanovanja na naslovu C. (plačanih 105 mesečnih obrokov od skupno 162) tožnica namreč lastninske pravice ni pridobila, niti je ni na podlagi dogovora z materjo, da se vknjižita obe. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se je namreč zahteval vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi prispevka se lastninska pravica ne pridobi, na podlagi dogovora (pravnega posla) pa se, tudi če bi ga tožnica izkazala, lastninska pravica pridobi z vknjižbo, saj dogovor o nastanku solastninske pravice ni izviren način njene pridobitve.
Določilo 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je potrebno razumeti kot splošno načelo, ki sodišču nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. V poštev pride le takrat, kadar je to potrebno. Njegovo vodilo je, da sodišče vzpodbudi stranke, da dopolnijo nepopolne navedbe o pravotvornih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki so glede na pravno kvalifikacijo spora pravno relevantne. V primeru kakršen je obravnavani, pa tudi najskrbnejše materialno procesno vodstvo ne bi moglo sanirati pomanjkljivosti tožbe.
lastninjenje družbenih nepremičnin – predlagan vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL – subsidiarna uporaba ZLNDL - predlagatelj preoblikovan v zavod – uporaba določb ZZ – vpis lastninske pravice le na podlagi sporazuma med ustanovitelji ali sodne odločbe
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati določbe o lastninjenju, ki jih vsebuje Zakon o zavodih in ne drži pritožbena trditev, da ta zakon takšnih določb ne vsebuje.
odgovornost za opustitev preizkusa varnosti stvari - lestev -neskrbno vzdrževanje cest - kategorizacija cest
Nepravilno je stališče, da noben predpis imetniku (lastniku) lestve ne nalaga dolžnosti, da pred njeno uporabo izvede preizkus njene varnosti oz. preveri njeno izpravnost. Taka dolžnost po presoji sodišča druge stopnje izhaja iz splošne dolžnosti prepovedi povzročanja škode iz 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki tudi po presoji sodišča druge stopnje lastniku stvari vendarle nalaga določeno mero skrbi za izpravnost stvari, še posebej, če jo prepusti v uporabo nekomu, ki mu takrat pri delu pomaga.
nakup nepremičnine od nelastnika - dobra vera - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Prvi toženec zoper odločitev sodišča poslovnega prostora tožnici ni izročil, pač pa ga je prodal drugemu tožencu, ta pa ga je zadrževal tudi potem, ko je izvedel, da je tožničin poslovni prostor kupil od nelastnika, kar pomeni, da je ravnanje obeh tožnici povzročilo škodo zaradi nemožnosti uporabe. Po določbi prvega odstavka 186. člena OZ tožnici za škodo odgovarjata solidarno. Plačnik ali tisti, ki bo menil, da je plačal več od njegovega deleža, bo njuno medsebojno razmerje moral urejati z regresnim zahtevkom po 188. členu OZ.
OZ člen 171, 179, 182, 365. ZGJS člen 53. ZGO-1 člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6.
krivdna odgovornost - dolžnost vzdrževanja javne površine - prisoja odškodnine - zlom pete - učinki pretrganja zastaranja ob zvišanju zahtevka
Pravilni so zaključki o podani krivdni odgovornosti upravljalca javne površine – zavarovanca druge toženke - stranskega intervenienta, ki je bil s profesionalno skrbnostjo dolžan izvajati vzdrževanje javne površine, katero predstavljajo tudi stopnice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Dolžnik je kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006174
OZ člen 46. ZPP člen 125.a, 244, 245, 245/3, 254.
razveljavitev pogodbe - opravičljiva zmota - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - zaključek zdravljenja - dokazovanje z izvedenci - postavitev strokovne institucije za izvedenca - pravica do nagrade - odprava nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka
Po drugem odstavku 244. člena ZPP se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, iz česar sledi, da lahko sodišče določi za izvedenca tudi nekoga drugega. V obravnavani zadevi je bilo izvedensko delo v skladu s tretjim odstavkom 245. člena ZPP zaupano strokovni instituciji.
Po citirani določbi je v s sodno odločbo (sodna poravnava) določeno preživninsko razmerje mogoče posegati le, če so podane pravno relevantne spremenjene razmere, pri čemer se ni mogoče sklicevati na okoliščine, ki so že obstajale ob določitvi preživnine s sodno odločbo.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - sklep o nadaljevanju postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine vrednosti zapuščine, ne predstavljajo pravnih dejstev, katera bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati ob izdaji 6. sklepa o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika, saj se vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe, zato jih mora sodišče prve stopnje obravnavati posebej, kot ugovor zoper sklep o izvršbi (v okviru 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).