pogodba o delu – napaka izvršenega posla - predmet tožbenega zahtevka – odprava napake na stroške podjemnika - jamčevalni zahtevek
Iz tožbene trditvene podlage izhaja, da tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, ki so ji nastali, ker kljub večkratnemu pozivu tožena stranka ni pravilno izpolnila pogodbe, zato je napako (ne)izpolnitve odpravila tožeča stranka sama z izbiro drugega izvajalca. Gre torej za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka in ne za terjatev na izpolnitev pogodbe.
Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065463
ZASP člen 81, 153, 168. ZPP člen 8.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – javna priobčitev glasbenih del – avtorski honorar – dolžnost obveščanja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – uporaba pravilnika – prosta dokazna ocena
Ker toženec, ki uporabe avtorskih del ni zanikal ter jih je prijavil, posredoval ni le podatkov o bruto honorarju izvajalcev, ki jih tudi sicer zakonsko ni zavezan posredovati tožniku, je pravilen materialnopravni zaključek, da zakonski pogoj namerne kršitve avtorske pravice ali kršitve pravice iz hude malomarnosti ni izkazan.
Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice – odsotnost z naroka
Pravica pravdne stranke, da prisostvuje naroku za glavno obravnavo, ni osebnostna pravica, zaradi kršitve katere je moč uveljavljati odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Abstraktnost dolžnikove terjatve do banke iz garancije je sicer pravilo, vendar pa abstraktnost ni popolna. Sodna praksa je namreč v zelo omejenem obsegu pravilo o abstraktnosti že predrla. Dopušča namreč izjemo, če bi vnovčitev garancije pomenila zlorabo pravice, in v tem oziru še posebej, če bi bila vnovčitev garancije zvijačna. Ker gre za izjemo, jo je treba razložiti ozko, predpostavke za obstoj takšne izjeme pa presojati strogo. V nasprotnem primeru bi obstajala nevarnost, da se abstraktnost garancije izvotli, izjema pa postane pravilo.
priposestvovanje stvarne služnosti – služnost poti – razširitev služnosti – prevozna sredstva – vezanost na tožbeni zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka - protispisnost
Ne gre za širitev služnosti, če je razvoj prevoznih sredstev terjal drugačno obremenitev služečega zemljišča ali drugačen način izvrševanja te služnosti. V času živinskih vpreg je bila očitno obremenitev služečega zemljišča manjša in tudi drugačna, kot sedaj z vožnjo večjih in hitrejših vozil. Kljub temu pa takšen napredek ne pomeni širitve služnosti v pravem pomenu izraza in prehod iz enega na drugo prevozno sredstvo ne pomeni prekinitve kontinuitete izvrševanja ene in iste stvarne služnosti poti.
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – spori iz najemnih in zakupnih razmerij
Okrožno sodišče, ki je sprožilo spor o pristojnosti v zvezi s podrednim zahtevkom, navaja, da je zahtevano izplačilo 30.000,00 EUR, ki predstavljajo sredstva, vložena v prenovo najetega poslovnega prostora. Ker je v najemni pogodbi dogovorjeno, da se pri odpovedi pogodbe najemniku poslovnega prostora povrnejo revalorizirani stroški renoviranja, gre za spor iz najemnega razmerja.
ZDR člen 42, 126. ZEPDSV člen 16, 17, 17/2, 18, 19, 19/2. ZDavP-2 člen 352, 252/6, 353, 353/2.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - evidenca o izrabi delovnega časa - podatki o plači - obračun davka in prispevkov
Tožena stranka ni predložila nobenih dokazov o številu ur, ki naj bi jih tožnik opravil pri njej v spornem obdobju, niti dokazov o tem, da je tožnik za svoje delo, ki ga je v tem obdobju pri toženi stranki opravil, prejel kakršnokoli plačilo. Zato tožnik od tožene stranke v tem sporu utemeljeno zahteva plačilo za opravljeno delo.
Tožnik je v tožbi neutemeljeno in materialnopravno zmotno vtoževal izplačilo nominalnega neto zneska plače, saj je višina tega neto zneska odvisna od predpisanih dajatev (davkov in prispevkov), ki veljajo na dan izplačila in ne na dan izdaje sodbe sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078398
OZ člen 619, 641.
podjemna pogodba – prevzem dela – pobot – procesni ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Glede na nezadostne trditve, ki jih je v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti podala, tožena stranka ne more pričakovati podrobnejše obrazložitve, zakaj v pobot ugovarjana odškodninska terjatev ni utemeljena.
ZDR člen 126, 140, 166. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41. ZEPDSV člen 12.
dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - plačilo razlike plače - neizkoriščen letni dopust - odškodnina
Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu pomožna čistilka, njena delovna obveznost je bila 40 ur tedensko, dnevna razporeditev pa dvoizmenska. Tožena stranka ni predložila nikakršnih dokazov, ki bi dokazovali, da tožnica ni opravljala dela, za katerega uveljavlja plačilo. Zato je tožnica upravičena do vtoževanega dodatka za delo ob nedeljah in praznikih glede na izračun tožnice, ki jo je sama vodila.
Tožnica je dokazala, da ni mogla izkoristiti 5 dni delovnega dopusta, ki ji ga delodajalec ni odobril, zato od tožene stranke utemeljeno zahteva odškodnino za neizrabo letnega dopusta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065444
ZZZDR člen 193. OZ člen 86. SPZ člen 92, 92/1.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – nastanek obveznosti – skrbništvo – sklenitev pravnega posla z varovancem – odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo – korist varovanca – neveljavnost pogodb – ničnost – izročitev ključev avtomobila
Pravni posel o prodaji avtomobila, ki sta ga sklenila skrbnica kot kupec in oskrbovanec kot prodajalec in ga pred sklenitvijo ni odobril pristojni CSD, je ničen. Takšno ravnanje skrbnice je namreč nemoralno.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti sloni tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
Enako kot je odločitev, kdaj je potreben izvedenec, v domeni sodišča, je tudi odločitev, ali je potrebno mnenje drugih izvedencev, v pristojnosti sodišča (in to ne glede na zahtevo pravdne stranke). Sodišče je namreč glede ocene izvedenskega mnenja prosto in neodvisno, tako rekoč izvedenec nad izvedenci (peritus peritorum).
Višina izgubljenega dobička je enaka obsegu, za katerega bi se oškodovančevo premoženje povečalo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Obseg (višina) izgubljenega dobička je zato enak razliki med vrednostjo (izraženo v denarnih enotah) oškodovančevega premoženja, kakršna bi bila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in vrednostjo (izraženo v denarnih enotah) oškodovančevega premoženja, kakršna po škodnem dogodku dejansko je.
skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe - nezmožnost za delo - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - pravni standard normalnega teka stvari - višina izgubljenega zaslužka - prosti preudarek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč ne more biti merilo za določitev višine izgubljenega zaslužka po prostem preudarku, saj je njen namen zagotovitev sredstev za preživetje zaradi omilitve socialne stiske.
Denarna socialna pomoč, ki jo je tožnica prejemala do zaključka glavne obravnave, se ne poračunava s škodo zaradi izgubljenega zaslužka.
Eden od možnih ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe je tudi prodaja poslovno nepotrebnega premoženja zaradi uspešne izvedbe prisilne poravnave. Ti ukrepi pa zagotovo ne služijo poplačilu že obstoječih upnikov izven predvidenega postopka prisilne poravnave, pač pa ustvarjanju možnosti tekočega poslovanja družbe in pridobitvi sredstev za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Glede na potek transakcije (prodaja delnic in istočasno pobotanje še nezapadlih terjatev tožene stranke, za katerega ob pobotanju sploh še niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot) je torej evidentno, da je šlo za nadomestno izpolnitev terjatve tožene stranke z delnicami, katerih lastnik je bila tožeča stranka, ne glede na to, da je prodajo delnic „pokril“ sklep nadzornega sveta tožeče stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076876
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/4.
začasna odredba - avtorska pravica - zavarovanje nedenarnih zahtevkov - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna dolžnikova škoda
Tudi ob evidentno izkazanih pogojih iz prvega odstavka 170. člena ZASP, brez verjetno izkazane ene od predpostavk iz drugega odstavka, zgolj sklicevanje na pravno nepriznano škodo (ki je lahko enormna), četrti odstavek 170. člena ZASP ne more biti podlaga za izdajo začasne odredbe. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/2-4, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - reintegracija - zdravstveno stanje - razlog invalidnosti
Delodajalec mora pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost na podlagi določb ZVZD-1, vendar pa trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. Tako zdravstvene omejitve, na katere se tožena stranka sklicuje, to je delo na višini, ki so sicer izkazane v dveh zaporednih zdravniških potrdilih, ki ju je izdal zdravnik specialist medicine dela, ne morejo predstavljati odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožniku je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji drugega odstavka 88. člena ZDR v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.