izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – objektivni pogoj izpodbijanja – sprememba oblike premoženja
Z izpodbijanim pravnim dejanjem (pogodbo o prevzemu dolga in plačilom toženi stranki) se premoženje stečajnega dolžnika S d.o.o. ni zmanjšalo, le obliko je spremenilo. Namesto plačanih denarnih sredstev je družba S d.o.o. dobila terjatev do tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069731
OZ člen 101. ZPP člen 213, 213/2, 280, 281, 282.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - vročanje – opravičeni razlogi za preložitev naroka – izvedba dokazov - dogovor o plačilnem roku - pravilo o sočasni izpolnitvi
Pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku (načelo kontradiktornosti) je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženi stranki je bila ta nedvomno zagotovljena tako z vročanjem vabila na narok v okviru določbe 280. člena ZPP kot tudi z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave. Glavno obravnavo je namreč mogoče opraviti tudi v odsotnosti stranke, vendar ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem omogočeno sodelovanje v postopku.
Dogovor o plačilnem roku ima prednost pred pravilom o sočasni izpolnitvi.
Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065463
ZASP člen 81, 153, 168. ZPP člen 8.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – javna priobčitev glasbenih del – avtorski honorar – dolžnost obveščanja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – uporaba pravilnika – prosta dokazna ocena
Ker toženec, ki uporabe avtorskih del ni zanikal ter jih je prijavil, posredoval ni le podatkov o bruto honorarju izvajalcev, ki jih tudi sicer zakonsko ni zavezan posredovati tožniku, je pravilen materialnopravni zaključek, da zakonski pogoj namerne kršitve avtorske pravice ali kršitve pravice iz hude malomarnosti ni izkazan.
Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora dokazati, da jo je nasprotna stranka zavedla z namenom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
pogodba o delu – napaka izvršenega posla - predmet tožbenega zahtevka – odprava napake na stroške podjemnika - jamčevalni zahtevek
Iz tožbene trditvene podlage izhaja, da tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, ki so ji nastali, ker kljub večkratnemu pozivu tožena stranka ni pravilno izpolnila pogodbe, zato je napako (ne)izpolnitve odpravila tožeča stranka sama z izbiro drugega izvajalca. Gre torej za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka in ne za terjatev na izpolnitev pogodbe.
OZ člen 633. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 112.
gradbena pogodba - končna situacija - plačilo na podlagi situacij - ugovor višini terjatve - varščina - dokazno breme - uporaba uzanc
S tem, ko tožena stranka situaciji ni pravočasno ugovarjala, je slednja postala samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti. S tem je nastala obveznost plačila fakture za celoten v računu naveden znesek. To pa ne pomeni, da tožena stranka višini terjatve sploh ne more več ugovarjati. Pomeni zgolj, da je prišlo do spremembe dokaznega bremena. Namesto, da bi v pravdi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je njena obveznost nastala, bo morala v obravnavanem primeru tožena stranka dokazati, da do tega ni prišlo
plačilo razlike plače - regres za letni dopust - obveznost plačila - dokazno breme - plačilo za delo
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavca obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki ter listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zahtevke po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač in ostalih prejemkov, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. V tej zvezi ne zadostuje njeno zatrjevanje, da je tožniku ves čas delovnega razmerja izplačala vse pripadajoče prejemke, skladno z dogovorom v pogodbi o zaposlitvi in kolektivno pogodbo dejavnosti.
Tožena stranka s predloženimi izplačilnimi listi ni dokazala, da je tožniku za sporni leti obračunala in izplačala pripadajoči regres za letni dopust. Pri regresu za letni dopust gre za drugačno naravo prejemka v primerjavi s plačo in stroškov delavca v delovnem razmerju. Poleg tega so za regres za letni dopust predpisani drugačni odtegljaji iz naslova dohodnine. Zato je tožnik v spornem času glede na to, da je pridobil pri toženi stranki pravico do izrabe letnega dopusta, upravičen tudi do izplačila regresa za letni dopust, najmanj v višini minimalne plače oz. v primeru krajše izrabe dopusta v tekočem letu v višini sorazmernega dela.
Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.
Abstraktnost dolžnikove terjatve do banke iz garancije je sicer pravilo, vendar pa abstraktnost ni popolna. Sodna praksa je namreč v zelo omejenem obsegu pravilo o abstraktnosti že predrla. Dopušča namreč izjemo, če bi vnovčitev garancije pomenila zlorabo pravice, in v tem oziru še posebej, če bi bila vnovčitev garancije zvijačna. Ker gre za izjemo, jo je treba razložiti ozko, predpostavke za obstoj takšne izjeme pa presojati strogo. V nasprotnem primeru bi obstajala nevarnost, da se abstraktnost garancije izvotli, izjema pa postane pravilo.
Iz spisovnega gradiva ni razvidno, kdaj je tožeča stranka sama zaznala svojo insolventnost. Pričakovanje, da bo za insolventnost tožeče stranke v januarju 2011 vedel toženec kot tožnikov zunanji poslovni partner, se zato izkaže kot nerealno kljub tožnikovi zamudi z izpolnitvijo obveznosti in blokadi enega od tožnikovih transakcijskih računov v decembru 2010. Zgolj enomesečna blokada enega od transakcijskih računov tožnika kaže zgolj na likvidnostne težave tožnika, ne pa že na njegovo insolventnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076878
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 352, 352/1, 364, 364/2, 369, 369/3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – aktivna legitimacija – posredna škoda – sukcesivno nastala škoda – zastaranje – pripoznava dolga – predložitev naroka – upravičen razlog – nenadna in nepredvidljiva bolezen
Bolezen je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, tj. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku. Zdravnik, ki na predpisanem obrazcu izda opravičilo, mora v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku (npr. zaradi vročine).
Ne glede na to, da je njihova škoda dejansko posredna, daje 18. člen ZOZP zavodu (tj. tožeči stranki) položaj direktnih ali neposrednih oškodovancev.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
Škoda je tožeči stranki nastajala sukcesivno. V takšnem primeru pa velja, da pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastale škode pretrga zastaranje in omogoči tudi uveljavljanje povrnitve nadaljnjih škod; če pa oškodovanec ta zastaralni rok za uveljavitev prvega zahtevka zamudi, zastara celotna terjatev.
Dolžnik mora biti o prenosu terjatve oziroma o odstopu terjatve ustrezno obveščen, vendar pa izostanek obvestila na veljavnost prenosa terjatve oziroma cesije ne vpliva. Posledica izostanka obvestila dolžniku je le ta, da zanj velja do obvestila prejšnje razmerje in lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer preneha tudi njegova obveznost do izpolnitelja oziroma do prevzemnika obveznosti.
priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila – višina nadomestila - predvajanje glasbe iz glasbenega stolpa – uporaba tarife – položitev dolgovanega zneska – civilna kazen
Določilo drugega odstavka 158. člena ZASP tiste uporabnike del, ki prostovoljno položijo dolgovani znesek, izenačuje s tistimi, ki pogodbo o neizključnem prenosu sklenejo. Prav to določilo pojasni, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem pač ni mogoče govoriti o kršitvi pravice.
ZPP člen 11, 11/1, 180, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 36.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - umik tožbe - sprememba tožbe - nepopolna vloga - vsebina tožbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, da se tožeči stranki delovno razmerje pri toženi strani, sporazumno razveže z določenim dnem tako, da se mu prizna delovno razmerje pri toženi stranki do tega datuma, z izplačilom plače in v zvezi s tožbenim zahtevkom, da mora tožena stranka tožnika prijaviti v zdravstveno zavarovanje za navedeno obdobje in zanj plačati zakonsko določene in predpisane davke in prispevke, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke člena 339/2 ZPP, saj je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navedlo, da sprememba tožbe ni dovoljena, čeprav je z izpodbijanim sklepom zavrglo prav to spremembo tožbe. S tem je podano nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo. Če sodišče spremembe tožbe ne dovoli, o spremenjeni tožbi ne more odločati.
Sodišče prve stopnje je spremenjeno tožbo tožnika zavrglo z obrazložitvijo, da je tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal v okviru spremembe tožbe, nedoločen in neprimeren za obravnavanje. Pri tem je prezrlo 36. člen ZDSS-1, ki opredeljuje ravnanje sodišče ob nerazumljivih in nepopolnih vlogah. 180. člen ZPP določa med drugim tudi, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če tožbeni zahtevek ni določno oblikovan, tožba nima vseh potrebnih sestavin za obravnavo, v tem primeru pa mora sodišče (ne glede na to, ali ima delavec v postopku pooblaščenca ali ne) po 36. členu ZDSS-1 delavca (oz. pooblaščenca) s sklepom pozvati, da mora tožbo popraviti ali dopolniti, ga hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je kršilo določbo 36. člena ZDSS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0079244
ZPPSL člen 183. ZFPPod člen 26. ZGD člen 6.
zakonske zamudne obresti – tuja valuta – izpolnitev pogodbene obveznosti – prodajna cesija – navidezna pogodba – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov – izbris družbe iz sodnega registra
Zakonske zamudne obresti so bile do 1. 1. 2007 predpisane le za denarne terjatve v domači valuti, dokler z zgoraj navedenim dnem ni začela veljati novela ZPOZMO-1A, ki je šele uvedla uporabo zakonske obrestne mere za tuje valute tudi za denarne terjatve v tuji valuti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071979
ZPP člen 8. OZ člen 766, 766/3. ZOdv člen 17.
dokazna ocena – dokaz z izvedencem - mandatna pogodba - poslovna sposobnost - dogovor o nagradi
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovala le z določenimi dokaznimi sredstvi, za kar se pritožba zavzema s trditvami, da lahko o poslovni sposobnosti odloča le izvedenec psihiatrične stroke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/2-4, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - reintegracija - zdravstveno stanje - razlog invalidnosti
Delodajalec mora pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost na podlagi določb ZVZD-1, vendar pa trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. Tako zdravstvene omejitve, na katere se tožena stranka sklicuje, to je delo na višini, ki so sicer izkazane v dveh zaporednih zdravniških potrdilih, ki ju je izdal zdravnik specialist medicine dela, ne morejo predstavljati odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožniku je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji drugega odstavka 88. člena ZDR v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).
V poroštveni izjavi mora biti zaveza poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, pri čemer mora biti opredeljena tudi obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Navedeno pomeni, da mora biti vsebina obveznosti jasno opredeljena.