1. Terjatev do 20 % deleža nezapadlih obrokov kupnine od prodanega stanovanja proti kupcu ima Stanovanjski sklad in ne prodajalec.
2. Po 1. odst. 12. člena ZSOS, upoštevajoč njegovo zgoraj navedeno razlago, nastane tožeči stranki terjatev na 20 % deležu neplačanih obrokov kupnine za prodana stanovanja proti prodajalcu šele z dnem, ki ga določa omenjeno zakonsko določilo.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15.ZDen člen 68.ZUP člen 125, 125/2.
začasna odredba
ZLPP kot kasnejši zakon v poglavju o zavarovanju pravic prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja in njihovih pravnih naslednikov posebej ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Zato po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več podlaga za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ne glede na vrsto in obliko denacionalizacijskega zahtevka.
rojstna matična knjiga - popravek priimka, pridobljenega s sklenitvijo zakonske zveze
Če je tožeča stranka leta 1954 sklenila zakonsko zvezo in sta se zakonca sporazumela za skupen možev priimek v slovenski pisavi, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožeče stranke, ki ga je precizirala kot zahtevek za izdajo odločbe o popravku tega priimka v nemški pisavi v rojstni matični knjigi pri podatku o rojstvu prejšnjega moža tožeče stranke.
Sosed investitorja izkazuje pravni interes v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tudi v fazi postopka, ko upravni organ izda sklep o prekinitvi postopka in je zato upravičen do vložitve pritožbe.
ZPP (1977) člen 496a, 373. ZPPSL (1989) člen 105, 105/2.
pritožba - novote v pritožbenem postopku - gospodarski spori - odločanje na drugi stopnji - sprememba izpodbijane odločbe - pobotanje v stečajnem postopku
1. V gospodarskih sporih je treba navajati dejstva in predložiti dokaze že v postopku pred sodiščem prve stopnje (496.a člen ZPP).
2. V primerih iz 2. in 4. točke 373. člena ZPP lahko spremeni pritožbeno sodišče odločbo 1. stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
3. V stečajnem postopku lahko pride do pobotanja samo tistih terjatev, glede katerih so izpolnjene vse predpostavke po zakonu o obligacijskih razmerjih, upoštevajoč pri tem še specialne določbe 105. in 107. člena ZPPSL. Ena od teh predpostavk je tudi vzajemnost.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS št. 18/91 in 21/94) je uredil pravna razmerja v zvezi z uporabo tujih stanovanj kot najemna razmerja, torej kot premoženjskopravna razmerja med lastniki in najemniki. V tej zadevi gre za spor s tožbenim zahtevkom na izpraznitev stanovanja, pri čemer je utemeljenost zahtevka odvisna od tega, ali ima tožena stranka sklenjeno najemno pogodbo s tožnico kot lastnico stanovanja oziroma ali ima pravico do sklenitve najemne pogodbe. Gre za premoženjskopravni spor, o katerem je treba odločiti na podlagi določb Stanovanjskega zakona.
Za spore premoženjskopravne narave z nedenarnim tožbenim zahtevkom pa določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) v drugem in tretjem odst. 382. člena mejni znesek vrednosti spornega predmeta, ki mora biti naveden v tožbi (2. odst. 186. čl. ZPP), da bi bila revizija dovoljena.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V okviru tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja se je postopek začel (185. člen ZPP) v času veljavnosti zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), v katerem se po 9. členu denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta (drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP) zvišajo za 10 krat. To pa pomeni, da je za dopustnost revizije glede na vrednost spornega predmeta od 5.12.1992, ko je navedeni zakon začel veljati, treba upoštevati 10 kratnik zneska 8.000,00 SIT, ki je bil kot meja za dopustnost revizije postavljen v noveli ZPP iz leta 1990 (Ur. list RS, št.
20/90). Za presojo dovoljenosti obravnavanja revizije je torej treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Na dejansko ugotovitev, da toženec že od leta 1990 (še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona) spornega stanovanja ni več uporabljal za zadovoljenje svojih stanovanjskih potreb, je revizijsko sodišče vezano. Stanovanjsko pravico je toženec po določbi 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82) zaradi več kot šest mesečne neuporabe izgubil, s tem pa tudi pravico do lastninjenja po stanovanjskem zakonu in pravico, da po tem zakonu sklene najemno pogodbo.
Če nadzidava obstoječega objekta ne predstavlja gradnje novega objekta, ni treba upoštevati z odlokom o urbanističnem redu določene odmike, ker le-ti veljajo le za novogradnje.
Kadar je podaljšanje vozniškega dovoljenja vezano na izvid in mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika, se to podaljša lahko tudi za krajši rok, kot ga sicer določa ZTVCP in sicer se veže na rok, ki ga zdravnik v mnenju določi za ponovni preizkus zdravstvene zmožnosti voznika.