Tujčevo čakanje na delo po prenehanju pravice do nadomestila za primer brezposelnosti ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi (2. odst. 13. čl. ZTuj), ker po 2. čl. ZZT tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS na podlagi delovnega dovoljenja, brez delovnega dovoljenja pa, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
Tudi izvenzakonska skupnost tujca ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi, ampak je to le zakonska zveza z državljanom RS (2. odst. 13. čl. ZTuj) ali s tujcem, ki ima dovoljenje za stalno oz. začasno prebivanje (17. čl. ZTuj).
Namembnost gradnje ali njena sprememba je pri izdaji lokacijskega dovoljenja bistvenega pomena. Pri uporabi 65. člena ZUN je treba po uradni dolžnosti paziti, ali zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.
ZPP (1977) člen 421, 421/1, 421/1-9, 400.ZOR člen 188.
povrnitev škode - odškodnina v obliki denarne rente - pomanjkanje vzročne zveze - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija zoper sklep - izločitev izvedenca
Med poškodbami, ki jih je tožnik utrpel 23.8.1988 in njegovo sposobnostjo za delo kot celoto, ki jo sestavljajo najrazličnejši psihofizični dejavniki, ni vzročne zveze, zato škodni dogodek z dne 23.8.1988 ne more biti podlaga za to, da se tožeči stranki prisodi s tožbo zahtevana denarna renta.
Glede na vsebino listine z dne 8.11.1995, sestavljene zaradi novih, dne 30.9.1995 zadobljenih poškodb tožeče stranke, ki v zadnjem odstavku vsebuje le ugotovitve, da "gre pri pacientu nedvomno tudi za posledice poškodb oz. poškodbe, ki niso vse od sedaj ampak tudi starejšega datuma, zato je potrebno natančno pregledati kompletno dokumentacijo, ki je pri pacientu zelo obsežna in ugotoviti dejanski redosled nastanka poškodb in iz katerega obdobja poškodovanja katere posledice izvirajo", pa je tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilna ocena sodišč druge in prve stopnje, da ta listina ne predstavlja novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
Po določbah ZPP (400. člen) je namreč mogoče vložiti revizijo kot izredno pravno sredstvo le proti tistim sklepom sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z odločitvijo sodišča o predlogu stranke za izločitev izvedenca pa se pravdni postopek pravnomočno ne konča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68.členu ZPP.
premoženjska razmerja med zakonci - vrednotenje deleža vsakega zakonca - skupno premoženje
Revizijsko sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da je predmet tega postopka po obsegu veliko premoženje. Vendar pa zakonska domneva iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76, preč.b. 14/89, v nadaljevanju ZZZDR) velja za vse enako. Izhaja namreč iz predpostavke, da sta zakonca do konca svoje zakonske zveze živela in ustvarjala skupaj. Tisti zakonec, oziroma njegov pravni naslednik, ki se s takšno domnevo ne strinja, mora dokazati, da sta zakonca prispevala v drugačnem razmerju.
ZPP (1977) člen 193, 301, 301/1, 331a, 354, 354/2-4. ZSZD 1974 člen 19, 19/1.ZOR člen 200, 203.
stvarna pristojnost - delovna nezgoda - počitniška praksa - sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Iz neoporekane tožbene trditve, da je prišlo do nezgode, ko je tožnik opravljal delo pri toženi stranki v okviru počitniške prakse in na podlagi pogodbe o delu, izhaja, da ni imel lastnosti delavca v združenem delu in tako odškodninski spor, čeprav izvirajoč iz delovne nezgode, ni sodil v pristojnost sodišča združenega dela (19. člen takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela, Ur. list SFRJ, št. 24/74). Torej ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). (Tudi sicer ni videti, da bi bila ta revizijska graja premišljena, saj bi moral ob morebitni razveljavitvi sodb teči nov postopek pred rednim sodiščem.) Nadalje, zakon določa, da če stranka ugovarja, da sodišče ni stvarno pristojno, to odloči, ali naj ta ugovor obravnava in o njem odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo (prvi odstavek 301. člena ZPP). Izdaja posebnega sklepa torej ni obvezna, v obravnavanem primeru pa tudi ne bi bila smotrna glede na opisano jasnost načetega pravnega problema.
Ni bilo pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 331.a členu ZPP (tudi če bi šlo za delni umik tožbe, kakor je to štela tožena stranka, ko se je v navedbah pod 19. strinjala z njim, izdaja odpovedne sodbe ne bi bila na mestu, ker umik tožbe - 193. člen ZPP prepreči izdajo takšne sodbe).
dolžnost preživljanja - preživninske obveznosti staršev do otrok
Toženčeva preživninska obveznost po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč. b.) je tako pomembna, da ji mora prilagoditi svoj način življenja. Izbira takšnega načina življenja, ki postavlja v drugi plan ustvarjanje materialnih sredstev, ni pravno odločilno dejstvo, ki bi zavezanca razbremenilo navedene obveznosti.
ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - neizpolnitev pogodbe - zmanjšanje pretirano velike are
Sodišče sme po četrtem odstavku 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšati pretirano veliko aro na zahtevo zainteresirane stranke. Glede na tako vsebino navedenega predpisa je zaključiti, da je pojem "pretiranosti are" dejansko vprašanje, ki zadeva predvsem razmerje med aro in vrednostjo predmeta obveznosti (kot objektivnega merila) pa tudi druge okoliščine vsakega konkretnega primera (v tej zadevi velikost kupljenega stanovanja, s katerim se je reševalo stanovanjsko vprašanje šestčlanske družine, finančne zagate kupca kot razlog za odstop od pogodbe ter druge razmere na strani prizadetih strank, kar so okoliščine predvsem subjektivne narave). Revizijsko sodišče v zvezi s tem še ugotavlja, da so na področju kupoprodajnih razmerij, katerih predmet so bila stanovanja, sodišča večkrat zavzela stališče, da je primerna ara od 5 do 10 % kupnine.
Glede na spredaj pojasnjene razloge ugotavlja revizijsko sodišče, da je sodišče druge stopnje, ko je ocenilo v tem primeru znesek 3.000 DEM kot primerno aro in zato naložilo tožencu kot prejemniku are, da razliko do 5.000 DEM, to je tolarsko protivrednost 2.000 DEM vrne tožnici, pravilno razrešilo spor pravdnih strank in torej pravilno uporabilo materialno pravo.
ZDen člen 6, 6/1, 34, 40, 43, 45, 45/1, 49, 51, 51/4, 72, 72/1.ZSOS člen 6. Uredba člen 1, 2, 8, 17.
denacionalizacija podjetij - vrnitev v naravi ali odškodnina - višina odškodnine
ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu možnost izbire med vrnitvijo podržavljenega podjetja in odškodnino in te izbire ne veže na nobene pogoje. Zavezanec za plačilo odškodnine v obveznicah je Slovenski odškodninski sklad.
Za ocenitev vrednosti podržavljenega podjetja in ugotavljanja odškodnine je bilo sicer pristojno okrožno sodišče, gradivo za odločbo pa je pripravila strokovna komisija, ki jo je imenovalo sodišče, vendar ta okoliščina sama zase še ne pomeni, da je samo gradivo strokovne komisije, ki ima v bistvu značaj izvedenskega mnenja, lahko podlaga za določanje odškodnine v denacionalizacijskem postopku.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Tudi pridržanje v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacijah pomeni poseg v človekovo svobodo. Tak poseg je dopusten samo v primerih, ko so izčrpani drugi načini življenja zdravstveno prizadetega človeka na prostosti. Tako razumevanje je posledica načela tako imenovane sorazmernosti, po katerem je omejitev dopustna le v tistem obsegu, ki je nujno potrebna za dosego namena, zaradi katerega je prostost omejena. To načelo se odraža tako v razmerju nasproti psihično obolelemu kot v razmerju do drugih ljudi, to je zunanjega sveta. Pridržanje v psihiatrični bolnišnici je namreč skrajni ukrep in je dopusten samo v primerih, ko je to edini način, da se prepreči psihiatričnemu bolniku, da bi ogrožal svoje življenje ali si povzročal hudo škodo ali da bi tako ravnal proti drugim. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) določa v 70. členu materialnopravne pogoje za pridržanje duševnih bolnikov v psihiatričnih zavodih. Po tem določilu je pridržanje dopustno le v primeru, ko zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja bolnik ogroža življenje ali povzroča hudo škodo bodisi sebi ali pa drugim ljudem. Pridržanje pa se sme izreči le v primerih, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi, to je z izven psihiatrične bolnišnice obstoječimi načini.
Če je bilo podstrešno stanovanje zgrajeno po podržavljenju objekta, ki je predmet denacionalizacije, ima najemnik tega stanovanja položaj stranke v denacionalizacijskem postopku, če izkaže, da je bil zakoniti investitor tega stanovanja oz. da izpolnjuje pogoje iz 116. člena SZ.
Do nesreče je prišlo zaradi dveh hudih kršitev prometnih predpisov. Tožnik je kršil določbo o prednosti po drugem odst. 50. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, toženec pa določbe o hitrosti po 45. in 46. čl. istega zakona. Gre za kršitve dveh predpisov, ki sta za varnost prometa temeljnega pomena.
Tožnikova kršitev pravila prednosti je bila v dosedanjem postopku podrobno obravnavana in sama zase ustrezno ocenjena. Toda bistveno je, da se kršitve obeh udeležencev obravnavajo v medsebojni povezavi.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Elementi dejanskih ugotovitev, ki so lahko predmet presoje na pritožbeni stopnji, pa ne morejo biti predmet revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizija namreč po vsebini in gramatikalnih navedbah - vložena sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava - napada le sprejeto dokazno oceno, po kateri tožniku ni uspelo dokazati, da ga je pes tožene stranke poškodoval. V okviru takšne revizije je mogoč le preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo 386. člena ZPP - in to s stališča uporabe materialnega prava in eventualne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožbena ugovora, da je bencinski servis lociran preblizu tožnikove hiše in da bo povzročal emisije hrupa in izpušnih plinov, sta neutemeljena, ker je tožena stranka pravilno ugotovila, da so po PUP zahtevani minimalni odmiki zagotovljeni, vplivi objekta na okolje pa v mejah dopustnih vplivov.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS40092
ZOR člen 172, 172/1. ZIP člen 124, 124/1, 124/2, 124/3, 199. ZPP (1977) člen 19.
izvršba - sklep o izvršbi - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost APP - krivdna odgovornost - vložitev tožbe
1. Agencija za plačilni promet odgovarja za škodo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem dela njenih ljudi.
2. Če Agencija za plačilni promet ne ravna po sklepu o izvršbi, je treba ravnati po 124. členu ZIP. Če oškodovani (upnik) ne ravna tako ampak vloži tožbo, je treba uporabiti 19. člen ZPP.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja, njen povzročitelj pa od škodnega dogodka. V tem okviru se presojajo zastaralni roki.