odškodninska odgovornost - negmotna škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tudi v primeru, ko se ugotavlja, da oškodovančeva življenjska aktivnost zaradi utrpljenih poškodb ni zmanjšana, se lahko prizna odškodnina na tej podlagi. Saj tovrstno odškodnino ne opravičuje samo nezmožnost opravljanja določenega dela ali aktivnosti, ampak tudi druge neprijetnosti oziroma prikrajšanja in prizadetosti, ki se lahko v življenju pojavijo.
Po določbi prvega odstavka 366. člena zakona o obligacijskih razmerjih se pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatve, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli ponovno teči šele od pismene pripoznave oziroma odpovedi zastaranja dalje, še niso potekli. Zato je pritožbeno sodišče upravičeno zavrnilo njeno pritožbo kot neutemeljeno.
odškodninska odgovornost - negmotna škoda - pravična odškodnina
Pri presoji, ali je bila oškodovancu priznana pravična odškodnina za negmotno škodo, je treba upoštevati tudi celotni znesek priznane odškodnine, in ne samo za vsak odškodninski temelj posebej. Tako je lahko priznana za posamezno vrsto negmotne škode večja, za drugo manjša, vendar je skupno priznana odškodnina kljub temu pravična.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Prenehanje delovnega razmerja po 6. točki predstavlja način tako imenovanega "samovoljnega prenehanja delovnega razmerja", ko delavec brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo in se da iz okoliščin (ker je sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, ker se nahaja v tujini, v tuji vojski, se odselil iz kraja dosedanjega bivanja v drug kraj ali neznano kam in podobno)
zanesljivo ugotoviti, da ne želi več delati pri dotedanjem delodajalcu. V tem primeru preneha delavcu delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti z dela. Ta inštitut ima namen, da izrazi in potrdi voljo delavca za prenehanje delovnega razmerja mimo pogojev in postopka, določenega v 1. in 2. točki prvega odstavka 75. člena ZTPDR v zvezi s 1. in 2. točko prvega odstavka 100. člena ZDR.
Tožniku je delovno razmerje pri tožencu prenehalo na podlagi pravnomočne odločbe že v enem od prejšnjih postopkov, zaradi česar je revizijsko sodišče reviziji toženca ugodilo, razveljavilo odločbi obeh sodišč in tožbo zavrglo..
vloga poslana nepristojnemu sodišču - nevednost ali očitna pomota vložnika
Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika.
Če pritožbeno sodišče ne presodi ali so dostavljene listine tiste, ki jih je sodišče zahtevalo ali ne, ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - revizija vložena pri nepristojnem sodišču
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepov toženca, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi lastne izjave in da ni bila v zmoti, ko je izjavo podpisala. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.
Tudi revizijsko sodišče je njeno revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče revizije ni zavrglo, čeprav je bila v roku poslana le nepristojnemu sodišču, ker je štelo, da je to nezakonitost mogoče pripisati njeni nevednosti. Tožnica je namreč nepismena.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - konkurenčna klavzula - ravnanje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno
Ravnanje delavca, da ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije ali delodajalec (torej ne samo v njegov delokrog) je prepovedana zato, ker s takimi dejanji storilec krši lastno dolžnost poštenega in vestnega izpolnjevanja delovnih dolžnosti, ki je sankcionirano tudi s 1. odst. 54. čl. ZTPDR. Takšen način izvrševanja pravic in obveznosti, izhajajočih iz delovnega razmerja, bi bil v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno.
oblike denacionalizacije - vrnitev stvari - bistveno povečana vrednost nepremičnine
Po določilu drugega odstavka 25. člena ZDen se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi vrne, bodisi vzpostavi na njej lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa nepremičnina vrne pod pogoji, da za razliko v vrednosti plača predlagatelj odškodnino.
Vrnitev pod pogojem plačila odškodnine za povečano vrednost pride v poštev le v primerih, kadar je tako imenovana povečana vrednost posledica investicij nasprotnega udeleženca. V tem primeru nasprotna udeleženca nista dokazala, da je povečana vrednost posledica njunih investicij. Drugačna revizijska izvajanja so protispisna. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je določena razlika v vrednosti parcele glede na sedanje stanje v primerjavi s stanjem parcele, ko je bila še stelnik. Toda pri tem sta ugotovili, da je določena agrotehnična in melioracijska dela morala opraviti že prejšnja lastnica (od leta 1958 dalje). Na podlagi teh pravno odločilnih dejstev - da je že lastnica izvajala določena investicijska dela pred izročitvijo parcele KZ Č., da mnenje izvedenca gradi na stanju parcele, ko je bila še stelnik in brez upoštevanja lastničinih posegov in da KZ Č . razen oranja, ki po ugotovitvah nižjih sodišč samo po sebi ne pomeni bistvenega povečanja vrednosti, ni dokazala drugih vlaganj, sodišči nižjih stopenj s pobijano odločitvijo, s katero nista naložili predlagatelju plačila odškodnine za kakšno povečano vrednost parcele, nista uporabili materialnega prava na škodo nasprotnega udeleženca.
nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - pasivna legitimacija
Ob ugotovljenih dejstvih, da se je tožnica vselila v obravnavano stanovanje kot družinski član imetnika stanovanjske pravice, čeprav mu ta lastnost po zakonu ni šla, nadalje, da se je vselila v stanovanje, katerega uporabnica je bila toženka, torej stanovanje, ki pravno ni bilo prazno, zakon ni nalagal toženki, da tožbo za izpraznitev stanovanja vloži proti vsem trem vseljenim družinskim članom, da bi tako vsakemu posebej preprečila pridobitev statusa imetnika stanovanjske pravice po 50. členu ZSR. Tožničino sklicevanje na nezakonitost odločbe, ki je bila podlaga za vselitev, ji ne more prinesti več pravic kot stanovalcem zakonitega imetnika stanovanjske pravice (70. člen ZSR). Le, če bi šlo za nezakonite vselitve družinsko ali sicer pravno nepovezanih oseb v dejansko in pravno prazno stanovanje, bi bilo revizijsko mnenje o potrebnosti tožbe proti vsaki izmed njih utemeljeno. Zakon tudi sicer ni predvideval izgube pravice ne za imetnika stanovanjske pravice ne za uporabnika zato, ker se je kdo tretji vselil v stanovanje v nasprotju z zakonom.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - neupravičena pridobitev
Na podlagi neupravičene pridobitve bi tožnik lahko zahteval le nadomestilo vrednosti vlaganj v sporno premoženje (210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker pa je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastninskega deleža in izločitev tega deleža iz zapuščine, neupravičene pridobitve ni mogoče obravnavati v okviru postavljenega tožbenega zahtevka (2. člen ZPP).
V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga tudi s premoženjem iz 32. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), je potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
Upoštevati je predvsem treba, da je oporočni dedič praviloma dobroverni pridobitelj. Še posebej to velja tedaj, ko zapustnik v oporoki sicer potomca, ki je pridobival skupaj z njim, ne določi za dediča, vendar pa njegovo delo upošteva na drugačen način.
Izrek ni nedoločen, če sodišče dosodi zamudne obresti po obrestni meri kot jih banke plačujejo na vpogled za ustrezno devizno vlogo. Pomembna pa je tista obrestna mera, ki jo plačujejo banke v kraju izpolnitve (analogija s 3. odstavkom 399. člena ZOR) s tem, da je tožnik tisti, ki ima pravico v izvršilnem postopku izbrati tisto banko v kraju izpolnitve, ki je zanj najugodnejša. Zaradi tega izrek prvostopne sodbe ni nedoločen.
Pritožbeni rok je strogi prekluzivni rok. Če ga stranka zamudi, lahko uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje pod pogoji iz 117. člena ZPP. Vrhovno sodišče SRS v letu 1983 sprejelo naslednje pravno mnenje:
"Dopolnitev pritožbe, ki jo je pritožnik vložil po preteku pritožbenega roka, upošteva sodišče druge stopnje samo v tistem obsegu, v katerem pritožnik pojasnjuje že v pravočasno vloženi pritožbi navajana nova dejstva oz. relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Navajanje novih dejstev oz. relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih pritožnik v pritožbi ni navajal, je uveljavljanje novih pritožbenih razlogov po preteku pritožbenega roka. To ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče zato dopolnitev pritožbe v obsegu, v katerem uveljavlja pritožnik v njej nove pritožbene razloge (nova dejstva oz. nove relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka), kot prepozno zavrže".
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - napotitev na pravdo ali drug postopek - nedopustnost izvršbe
Ker se je v postopkih na nižjih stopnjah ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je prenehala terjatev, ki jo imajo toženci zoper njega na podlagi pravnomočne sodbe (Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, opr. št. P 419/92 z dne 17.8.1993 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. Cp 1593/93 z dne 15.4.1994) in ki je predmet izvršilnega sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenj Gradcu, opr. št. I 374/94 z dne 12.9.1994, sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili, ko sta tožnikov tožbeni zahtevek zavrnili. Namreč njegov zahtevek, da je obravnavana izvršba nedopustna, ni bil utemeljen, ker ni dokazal, da so po izvršljivosti izvršilnega naslova nastopila dejstva, zaradi katerih je prenehala zoper njega terjatev tožencev.
SZ člen 117, 147, 147/1, 147/2, 148, 148/2, 160. ZSR člen 16, 19/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - zakonec - imetnik pravice uporabe
Ko je bilo ugotovljeno, da je tožnikov oče izgubil stanovanjsko pravico v letu 1990, pomeni, da ni bil njen imetnik ob uveljavitvi stanovanjskega zakona 19.10.1991 (160. člen SZ) in tako tudi takrat ni pridobil pravice do privatizacije stanovanja in nadalje, tudi ni mogel veljavno odločiti o tem, kateri izmed upravičencev do privatizacije, torej njegovih ožjih družinskih članov, ima pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ. Pravilno je tudi stališče, da tožnik nima izvirne pravice do odkupa stanovanja, ker je to pravico pridobila njegova mati kot zakonec prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ki je trajno nehal uporabljati stanovanje (16. člen ZSR), te pravice pa ni izkoristila ne sama ne tako, da bi privolila, da jo izkoristi tožnik, marveč le tako, da je sklenila najemno pogodbo. Pri tem je res nepomembno za rešitev tega spora, ali gre za pogodbo za določen ali za nedoločen čas, saj je bistveno le to, da lastnik sklene pogodbo z imetnikom stanovanjske pravice, pa naj gre za nedoločen čas (prvi in drugi odstavek 147. člena SZ) ali za določen čas po dogovoru ali ob določenih pogojih (drugi odstavek 148. člena SZ). Tožnikova mati je enega izmed slednjih načinov izkoristila in tako tožnik kot uporabnik zaradi tega in prej povedanega nima možnosti za odkup stanovanja po privatizacijskih predpisih.
ZPP (1977) člen 421, 421/1, 421/1-9, 400.ZOR člen 188.
povrnitev škode - odškodnina v obliki denarne rente - pomanjkanje vzročne zveze - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija zoper sklep - izločitev izvedenca
Med poškodbami, ki jih je tožnik utrpel 23.8.1988 in njegovo sposobnostjo za delo kot celoto, ki jo sestavljajo najrazličnejši psihofizični dejavniki, ni vzročne zveze, zato škodni dogodek z dne 23.8.1988 ne more biti podlaga za to, da se tožeči stranki prisodi s tožbo zahtevana denarna renta.
Glede na vsebino listine z dne 8.11.1995, sestavljene zaradi novih, dne 30.9.1995 zadobljenih poškodb tožeče stranke, ki v zadnjem odstavku vsebuje le ugotovitve, da "gre pri pacientu nedvomno tudi za posledice poškodb oz. poškodbe, ki niso vse od sedaj ampak tudi starejšega datuma, zato je potrebno natančno pregledati kompletno dokumentacijo, ki je pri pacientu zelo obsežna in ugotoviti dejanski redosled nastanka poškodb in iz katerega obdobja poškodovanja katere posledice izvirajo", pa je tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilna ocena sodišč druge in prve stopnje, da ta listina ne predstavlja novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
Po določbah ZPP (400. člen) je namreč mogoče vložiti revizijo kot izredno pravno sredstvo le proti tistim sklepom sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z odločitvijo sodišča o predlogu stranke za izločitev izvedenca pa se pravdni postopek pravnomočno ne konča.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - nagib
1) Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 2) Nagibi storilca kaznivega dejanja praviloma niso zajeti v storilčevem naklepu, razen v primerih, ko je posamezen nagib konstitutivni znak kaznivega dejanja.
Namembnost gradnje ali njena sprememba je pri izdaji lokacijskega dovoljenja bistvenega pomena. Pri uporabi 65. člena ZUN je treba po uradni dolžnosti paziti, ali zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.