pasivna legitimacija zavarovalnice - pravno nasledstvo - preoblikovanje temeljne rizične skupnosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda
V primeru tožene stranke ni šlo za ustanovitev popolnoma nove zavarovalne organizacije, nastale izključno z vplačilom novega kapitala delničarjev in popolno prenehanje stare (takšno prenehanje brez pravnega nasledstva bi bilo možno le na podlagi likvidacije oziroma stečaja).
Iz vsebine določil sklepa o ustanovitvi delniške družbe izhaja, da je šlo očitno za transformacijo oziroma za preoblikovanje prejšnje temeljne rizične skupnosti tako, da je prejšnja zavarovalna organizacija pridobila še nov kapital, pač v skladu z obveznostjo takšnega statusnega preoblikovanja, ki so ga določali takratni predpisi. Iz prehodne določbe 124. člena ZTSPOZ je izhajalo, da z dnem vpisa nove zavarovalne organizacije v sodni register preidejo nanjo vse pravice in obveznosti iz pogodb o zavarovanju ter vse druge pravice in obveznosti prejšnje zavarovalne skupnosti. Vsebina te določbe pa je bila povzeta tudi v statut tožene stranke, ki v 46. členu določa, da je tožena stranka z dnem vpisa v sodni register naslednik vseh pravic in obveznosti ZOIL Dunav, TRS Ljubljana. Iz navedenega nedvomno izhaja pravno nasledstvo tožene stranke za obveznosti iz razmerja, ki je nastalo s poslovanjem ZOIL Dunav, TRS Ljubljana.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16.ZDen člen 68.
začasna odredba
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) je specialen predpis, v katerem je določen prekluzivni rok za vlaganje začasnih odredb do 7.6.1993. Ta rok ni bil podaljšan. Zato z uveljavitvijo ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
Nepremičnina, podržavljena na podlagi zakona - z odločbo, se je štela kot državno premoženje že na podlagi odločbe (ne pa vpisa v zemljiško knjigo), zato je denacionalizacijski upravičenec lahko le oseba, ki ji je bila nepremičnina z odločbo podržavljena.
Člani nemške organizacije Kulturbund so nemške narodnosti. Če ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu FLRJ tudi niso bivali na območju bivše Jugoslavije, niso postali državljani FLRJ.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev bodoče škode
Tožnici je ostala po poškodbi zmerno omejena gibljivost desnega zapestja in zmerna oslabelost prijema s prsti desnice. To zmanjšuje tožničine življenjske aktivnosti za 15 odstotkov. Tožnica teže opravlja delo v službi in gospodinjska opravila doma. To pomeni, da je ovirana pri skoraj vsakem fizičnem opravilu. Gre za znatno motnjo, ki ovira tožnico pri mnogih opravilih, nekatere aktivnosti n.pr.
vožnjo s kolesom, pa ji celo onemogoča. Zato je tožničina prikrajšanost pri njenih življenjskih aktivnostih znatna. Duševne bolečine trpi zaradi tega, ker teže, manj spretno in z večjim trudom opravlja delo v službi in doma. Ob upoštevanju teh ugotovitev je primerna odškodnina v znesku 1.200.000,00 SIT.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od intenzivnosti in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ne pa od opredelitve poškodbe kot hudo ali lahko.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - sprememba naturalne oskrbe v denarno rento
Zaradi spremenjenih razmer ni več mogoče, da bi toženec obveznosti izpolnjeval v naravi, kakor jih je prevzel. Tožnica pa je do oskrbe upravičena. Če je ne more dobiti v dogovorjeni naturalni obliki, je utemeljen njen zahtevek, da se spremeni v denarno rento (2. odst. 121.čl. Zakona o dedovanju).
Revizijsko sodišče je moralo preizkusiti materialnopravno pravilnost odločbe o zvišanju preživnine na podlagi določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR), posebno petega odstavka 132. člena, po katerem lahko sodišče spremeni z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena ter 79. člena, po katerem sme vsak izmed staršev oziroma otrok zahtevati, da naj se prilagodi spremenjenim razmeram višina prispevka za preživljanje, ki je bila določena v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj spor delno zmotno presodili. Odločitev o višini povečane toženčeve preživninske obveznosti do ml. tožnice kaže, da sta nižji sodišči sicer pravilno izhajali iz povečanih potreb ml. tožnice na eni strani, da pa sta pri razdelitvi bremen za povečane potrebe premalo upoštevali na strani toženca slabše socialne razmere njegove družine v primerjavi z družino tožničine matere in slabše zdravstveno stanje toženca. Pravilno vrednotenje teh okoliščin ob ostalih ugotovljenih, utemeljuje po presoji revizijskega sodišča tako zvišanje preživninske obveznosti toženca do hčerke, da znaša njegova skupna preživninska obveznost po razmerah v septembru 1996 13.000,00 SIT, kar pomeni, da je ob preživnini 5.196,00 SIT utemeljena dodatna preživninska obveznost toženca od 10.9.1996 dalje v višini 7.804,00 SIT mesečno.
Če je tujec v 3 dnevnem roku izrazil pred državnimi organi prošnjo za azil, pa se ti na prošnjo niso odzvali, mora organ zaradi neustreznega in nezakonitega ravnanja državnih organov vlogo, ki je bila sicer zaradi navedenega ravnanja državnih organov dejansko vložena že po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, obravnavati kot pravočasno, ker zamude ni možno pripisati ravnanju tujca.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odkup ožjega družinskega člana - oblika pismene privolitve
Overitev po sodniku kot pogoj za veljavnost pravnih poslov med zakoncema, določa drugi odstavek 62. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). To določilo se nahaja v šestem razdelku drugega dela citiranega zakona, ki ureja premoženjska razmerja med zakonci. Pravico ožjega družinskega člana imetnika stanovanjske pravice do odkupa stanovanja na podlagi pismene privolitve imetnika stanovanjske pravice, pa ureja poseben - stanovanjski zakon v prvem odstavku 117. člena, ki pa ne glede na status ožjega družinskega člana glede oblike razen pismenosti ne postavlja drugih zahtev. Iz povedanega je zaključiti, da zakon glede oblike privolitve po prvem odstavku 117. člena SZ terja le njeno pismenost, ki je v tem primeru podana in je zato druga tožnica kot žena imetnika stanovanjske pravice aktivno legitimirana k sporu.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba
Pri odločanju o pridobitvi državljanstva po 40. čl. ZDRS, za pripadnike bivše JLA, se upravni organ pri konkretizaciji nedoločenega pravnega pojma "nevarnost za obrambo države" opre lahko le na merili 1. in 2. alinee 8. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ne pa tudi na 3. alineo, ker ta ni v skladu s pravno naravo odločanja po 40. členu ZDRS.
Oblikovanje tožbenega zahtevka in obseg varstva, ki ga zahteva tožeča stranka, je stvar njene dispozicije. V tožbi lahko postavi posebej ugotovitveni zahtevek o obstoju celotnega pravnega razmerja, s čimer si (s končno ugotovitveno sodbo) zagotovi odločitev o njegovem obstoju, kot predhodnem vprašanju tudi v vseh drugih pravdah iz tega razmerja, in posebej dajatveni zahtevek. Vendar pa tudi samo dajatveni zahtevek zagotavlja tožeči stranki ugotovitev obstoja materialnopravnega razmerja, saj je ta implicitno vsebovan v tožbi in kasnejši dajatveni sodbi. Da namreč sodišče lahko toženi stranki naloži določeno dajatev, mora najprej ugotoviti, ali med strankama zares obstoji takšno materialnopravno razmerje (podlaga), ki opravičuje terjatev tožeče stranke. Vmesna sodba pa sodišču omogoča, da dajatveni tožbeni zahtevek izrecno razcepi v njegov ugotovitveni del, torej v del, ki se nanaša na ugotovitev pravnega razmerja ali določene pravice, in na del, ki se nanaša na znesek obveznosti (330. člen ZPP). Seveda pa meje učinkovanja vmesne sodbe niso enake tistim, ki jih ima ugotovitvena sodba, izdana na podlagi ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Razlika je v tem, da se vmesna sodba ne nanaša na ugotovitev določenega pravnega razmerja nasploh, ampak veže sodišče (in stranke) le glede tistega zahtevka, o katerega podlagi je bila izdana. Učinkuje torej le v tekoči pravdi, ne pa samostojno, in le v obsegu (mejah), ki ga določa tožbeni zahtevek (1. odstavek 2. člena ZPP). Tako ima le pomožen pomen pri odločitvi o konkretnem dajatvenem tožbenem zahtevku. Izpodbijana vmesna sodba torej ne učinkuje preko mej postavljenega tožbenega zahtevka, kot ji to očita tožena stranka, saj le izrecno ugotavlja podlago tožbenega zahtevka oziroma tisto, kar bi bilo sicer molče vsebovano v končni dajatveni sodbi.
CZ člen 221a. Zakon o prostih in carinskih conah člen 2, 6.
specializirana skladišča
Odločba, s katero je carinski organ zavrnil vlogo za preselitev specializiranega skladišča (221.a člen CZ) v prosto cono, je nezakonita, če organ v postopku ni ugotovil, ali so glede na naravo specializiranega skladišča in proste carinske cone v konkretnem primeru podani splošni in posebni pogoji za preselitev v prosto cono (pogoji za izvajanje carinskega nadzora nad blagom, ki je predmet dejavnosti specializiranega skladišča).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba izpodbojna - podlaga - dopustna podlaga
Iz razloga razveze zakonske zveze tožnik ne more zahtevati razveljavitve darilne pogodbe, saj zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, namreč na veljaven nastanek pogodbe nimajo nobenega vpliva. Lahko pa pomenijo, da je zaradi njihovega poznejšega nastanka odpadla podlaga tega pravnega posla (1. odstavek 51. člena ZOR). S tem je pravni posel prenehal veljati, stranki, ki sta v izvrševanju darilne pogodbe dali ali prejeli, pa imata pravico zahtevati nazaj dano oziroma dolžnost vrniti prejeto.
Toženec je nastavil kramp, da se je ubranil pred naletom tožnikovega avtomobila, ki bi ga sicer lahko zadel. Vožnja z avtom proti tožencu je pomenila protipraven napad, toženčevo ravnanje pa upravičeno obrambo. Toženec je pri tem poškodoval tožnikov avtomobil, vendar njegovo ravnanje ni bilo protipravno (1. odst. 161.čl. ZOR). Zato za škodo, ki je pri tem nastala tožniku, ni odškodninsko odgovoren.
V denacionalizacijskem postopku je aktivno legitimiran le denacionalizacijski upravičenec oz. njegov pravni naslednik (torej tisti, kateremu je bilo premoženje podržavljeno s pravnomočnim aktom o podržavljenju).
V denacionalizacijskem postopku ni mogoče ugotavljati dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo akta o podržavljenju, ker bi se s tem upravni organ spuščal v zakonitost akta o podržavljenju, za kar pa ni podlage v ZDen.
ZDen nima posebnih določb glede varstva pravic strank v postopku, postopanja v primeru pomanjkljive vloge in stvarne pristojnosti, zato veljajo pravila ZUP. Za stranko ne morejo nastati škodljive posledice, če upravni organ, ki je vlogo "priglasitev pravic"
Tožniku je delovno razmerje pri tožencu prenehalo na podlagi pravnomočne odločbe že v enem od prejšnjih postopkov, zaradi česar je revizijsko sodišče reviziji toženca ugodilo, razveljavilo odločbi obeh sodišč in tožbo zavrglo..
vloga poslana nepristojnemu sodišču - nevednost ali očitna pomota vložnika
Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika.
Če pritožbeno sodišče ne presodi ali so dostavljene listine tiste, ki jih je sodišče zahtevalo ali ne, ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP.