zakup - spremembe na zakupljeni stvari - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - adaptacija
Glede vlaganj v poslovne prostore, ki jih toženka uveljavlja v pobot, sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali pogodbena določila, saj določilo 572. člen ZOR omogoča sporazum pogodbenih strank o vlaganjih. Pri tem očitek tožene stranke, češ da nista upoštevali vsega besedila 2. člena pogodbe z dne 10.5.1991, ni utemeljen.
Toženka se je odrekla nadomestilu za sredstva, vložena v ureditev prostorov, čeprav se je ob sklenitvi pogodbe zavedala, da se bo morala izseliti zaradi rušenja zgradbe, ko bo nekdo tretji to zahteval. Dejstvo, da je morala izprazniti prostore zaradi tega, ker je bila zgradba vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ne predstavlja take spremembe okoliščin, kot jo predvidevajo 133. do 136. člen ZOR. Namen pogodbe, ki je bil v tem, da ima toženka začasno v najemu poslovne prostore, se ni spremenil, saj je toženka za začasnost najema vedela ob podpisu pogodbe in ga je lahko pričakovala, ko se je odrekla nadomestilu za sredstva, vložena v ureditev prostorov (prvi in drugi odstavek 133. člena ZOR).
ZZDej člen 5, 41, 42, 43, 44, 94.ZUP člen 49, 239.
stranka v postopku - podelitev koncesije
Pritožbo tožeče stranke (zdravstvenega doma), s katero le-ta izpodbija odločbo o podelitvi koncesije z razlogi, ki se nanašajo na mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (5. in 95. člen ZZDej), je treba obravnavati, saj se s tem posega v pravico ali pravno korist tožeče stranke (zdravstvenega doma) kot poglavitnega nosilca te mreže.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Le intenziven strah s posledicami, ki so časovno relativizirane, je pravno priznana škodna kategorija. Prav taka časovna razsežnost strahu pa je v razlogih izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ugotovljena. Ob pravilni pravni presoji torej ni mogoče reči, da je prestani strah časovno opredeljen z okvirom datuma eksplozije (30.6.1988) oziroma, da je prenehal pred 5.7.1988, zaradi česar bi zaradi zastaranja (5.7.1991 vložena tožba) zahtevek na plačilo odškodnine v tem obsegu ne imel utemeljitve. Strah je ena odškodninska postavka; pri odločanju o ugovoru zastaranja je zato treba upoštevati njegovo celotno trajanje.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - oprostitev odgovornosti - višja sila - poplava
Močnega deževja dne 15.6.1990 ni mogoče šteti za višjo silo. Deževje, v katerem je v dveh urah in pol padlo 58.0 mm padavin je sicer zunanji, od toženih strank neodvisen dogodek, a ga je bilo mogoče pričakovati in njegove posledice odkloniti. Tako intenzivne in dolgotrajne padavine, so redke, vendar jih je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in zlasti je mogoče odkloniti poplavo s primerno zgrajeno in vzdrževano kanalizacijo. V danem primeru pa sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili protipravno, torej krivdno ravnanje toženih strank, ki sta kanalizacijo predvideli in zgradili tako, da je bila poddimenzionirana, ter z njo nista dovolj skrbno upravljali in je strokovno vzdrževali.
Po določbi 8. točke 3. člena ZDen osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičenci do denacionalizacije, v postopku denacionalizacije pa upravni organ nima podlage v ZDen za presojo zakonitosti odločbe, s katero je bilo premoženje podržavljeno.
odškodninska odgovornost države R Slovenije - škoda, ki jo povzroči vojak iz enote JLA s sedežem v RS državljanu RS - škodni dogodek v R Hrvaški - povrnitev negmotne škode - pravica do povrnitve škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - višina denarne odškodnine
Iz določil obeh ustav, navedenih v citirani ustavni listini in v citiranem ustavnem zakonu, pa je izhajalo, da je SR Slovenija prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije (2. odstavek 2. člena in 299. člen ustave SRS in 237., 239. in 240. člen ustave SFRJ), torej na organ SFRJ, ki je prenešeno pravico države SR Slovenije in njenih državljanov do obrambe izvrševal seveda predvsem na njenem ozemlju. Zato so bile enote JLA, ki so delovale na ozemlju takratne SR Slovenije, tudi njene vojaške enote. To pa pomeni, da je R Slovenija z navedenima osamosvojitvenima aktoma prevzela tudi odškodninsko obveznost do svojega državljana, nastalo iz delovanja njene vojaške enote (mariborske garnizije).
Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava. Odstop dednega deleža sodediču prav tako pomeni pogodbo civilnega prava in ne dedne izjave. Pravni režim dedne izjave (nepreklicnost) velja zgolj za sprejem dediščine in ne za nadaljnje razpolaganje z dednimi deleži (glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SR Slovenije z dne 21. in 22.12.1987, Poročilo o sodni praksi št. 2/87, str. 22).
Obligacijskopravno razmerje med dediči, ki so tak sporazum sklenili, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma in podpisom tega sporazuma pred sodiščem, ne pa šele s trenutkom izdaje deklaratornega sklepa o dedovanju. Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, prav tako z dne 21. in 22.12.1987 (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS, št. II/87, str. 12): "Okoliščine, ki so nastopile potem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, za veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Zato zaradi njih prizadeta stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, kot da je bila ta sklenjena v zmoti, ker zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen ZOR).
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe.
Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (1. odst. 51. čl. ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanje pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oz. sta to dolžni vrniti (4. odst. 210. čl. ZOR).
Zato ni mogoče zahtevati razveljavitve pogodbe, ker le-ta preneha veljati, pač pa je mogoče zahtevati le vrnitev darila."
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - obresti od vnaprej plačane kupnine
Namen določbe 26. člena ZBP (gre za normo potrošniškega prava) je ta, da prodajalec, ki pogojuje prodajo blaga z vnaprejšnjim plačilom kupnine, plača kupcu odmeno (obresti) za to, ker se je moral kupec vnaprej odpovedati likvidnostni kontroli nad svojim denarjem oziroma odmeno za uporabo kupčevega denarja v času, ko ta po plačilu kupnine čaka na izročitev kupljenega blaga.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40103
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333/2. ZIP člen 50, 50-8.ZOR člen 337, 337/1, 337/2.
izvršilni postopek - pobotanje
Do prenehanja terjatev, ugotovljenih s pravnomočnim izvršilnim naslovom, lahko pride tudi s pobotanjem v izvršilnem postopku. To pobotanje je izvenpravdno. Pri njem pa je treba upoštevati še pravila o mejah pravnomočnosti sodbe. Ta pravila v konkurenci z materialnopravnimi pravili o pobotanju, prevladajo. Zato učinkuje pobot samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik v izvršbi uveljavil.
SZ člen 117, 118, 120, 121, 123, 129, 129/2.ZOR člen 10, 32, 39.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznost prodaje - načelo svobodnega urejanja pogodbenih razmerij - vložitev zahteve za odkup - celovita prenova - določitev vrednosti stanovanja
Določbe SZ o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš (členi 117 do 133) pomenijo posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj, kadar gre za stanovanja, ki so bila lastninjena po določbah 111. do 114. člena SZ. Posebnost te pravne ureditve, za katero ne velja načelo svobodnega urejanja pogodbenih razmerij (10. člen ZOR), je tudi v tem, da se pogodbeno razmerje privatizacijskega odkupa olastninjenega (prej družbenega) stanovanja začne oblikovati z zahtevo za prodajo stanovanja. Lastnik stanovanja se mora v roku 30 dni po vloženi zahtevi odzvati s ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe. S trenutkom, ko privatizacijski upravičenec tako ponudbo sprejme, je prodajna pogodba sklenjena in nastopijo v določbah 118., 120. in drugih členov SZ določene posledice privatizacijske prodaje stanovanja.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato v takšnih primerih nedovoljena (primerjaj pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja št. 2/94, str. 5, 6).
Zahtevek na izpraznitev stanovanja je v razmerju do prvotno postavljenega denarnega zahtevka nov zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila poleg obstoječega. S tem je tožbo spremenila (1. odstavek 191. člena ZPP). Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov po 1. odstavku 188. člena ZPP. Pri takšni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni v navedeni določbi zahtevani zakonski pogoji.
Navedeno velja tako za začetno, kakor tudi za naknadno kumulacijo (za slednjo pa gre v tej zadevi). V takšnih primerih je zato treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek (spor) posebej.
SZ člen 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/5, 121/1, 121/2, 129, 129/3. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - zahteva za odkup - pravica do popusta - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Tožnica s podpisom najemne pogodbe ni prenehala biti oseba, ki je bila ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice za sporno stanovanje, zato je tudi po sklenitvi najemne pogodbe ostala ohranjena obveznost tožene stranke (po določbi 1. odstavka 117. člena SZ), da ji na zahtevo proda sporno stanovanje po pogojih iz privatizacijskih določb SZ, če jo (ona ali z njenim soglasjem njen družinski član) uveljavi v roku iz 1.odstavka 123. člena SZ.
Tožnica je s tem, ko je s tožbo zahtevala odkup stanovanja po določbah 117. člena SZ, zahtevala odkup z upoštevanjem vseh določb tega člena, torej tudi njegovega 2. odstavka, ki določa 30% popust (od vrednosti stanovanja) pri odkupu s plačilnimi pogoji iz 3. odstavka istega člena. Tožnica tega sicer v samem tožbenem zahtevku ni formulirala, navedla pa je znesek kupnine, za katero naj bi ji bila tožena stranka dolžna prodati stanovanje, in le ta znesek predstavlja tisto procesno mejo tožbenega zahtevka, ki je zaradi določbe 1. odstavka 2. člena ZPP sodišče ni smelo kršiti.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - deljena odgovornost
Sodišče je moralo ugotavljati, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke po splošnih določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), tj. po 154. členu ZOR. Ker je ugotovilo, da bi tožeča stranka setev lahko opravila kljub gradbenim delom, je zahtevek lahko zavrnilo, ne da bi se posebej sklicevalo na določbo, ki je ni bilo mogoče uporabiti. Enako velja tudi za opustitev navedbe 192. člena ZOR. Na tej določbi namreč temelji splošna dolžnost oškodovanca, da stori vse, da škoda ne bi bila še večja, oziroma da bi bila manjša. Navedena dolžnost sodi med temeljna načela odškodninskega prava.
posojilo - dolžnost izpolnitve obveznosti - komu se izpolnjuje - upravičenec - kdaj pride dolžnik v zamudo - razmerja med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi - prekinitev revizijskega postopka
Glede na procesno situacijo, nastalo z vložitvijo predloga za obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP, potem ko je bila revizija že predložena v reševanje revizijskemu sodišču, je moralo to sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 431. člena ZPP odločiti na enega od načinov, predpisanih v 429. členu ZPP. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisano, da se postopek z revizijo, ki ni bila vložena zaradi kršitve 11. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, prekine le v primerih, če je bil predlog za obnovo postopka vložen zaradi kakšnega razloga iz 4., 5. ali 6. točke 421. člena ZPP, ki se opira na pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku. V vseh drugih primerih pa odloči sodišče, katerega od obeh postopkov bo nadaljevalo ali prekinilo, pri čemer mora upoštevati vse okoliščine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi in dokaze, ki so jih predložile stranke (četrti odstavek 429. člena ZPP).
Presoja vseh okoliščin, ki jih je možno upoštevati po določilu četrtega odstavka 429. člena ZPP (razlogi obeh izrednih pravnih sredstev ter v obnovitvenem predlogu naveden dokaz, ki omenja drugačen znesek od spornega, govori pa tudi le o delni ugasnitvi dolga v primeru plačila), po oceni revizijskega sodišča ne utemeljuje prekinitve revizijskega postopka. Pri tem pa je še pomembno, da obnovitveni predlog ne uveljavlja kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijsko sodišče zaradi navedenih razlogov revizijskega postopka ni prekinilo ter je v posledici tega odločalo o utemeljenosti toženčeve revizije.
upravičenec do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega ograna oziroma predstavnika oblasti - svobodna volja pri sklepanju pogodbe
Za uporabo 5. člena ZDen pa je potrebno, da gre za silo, zvijačo ali grožnjo prav v sklenitveni fazi pogodbe.
V sklenjeni pogodbi prevladujejo elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako, da za presojo njenih učinkov pridejo v poštev tudi določila Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), kot to ugotavlja tudi revizija, vendar le za presojo tistih učinkov, ki jih stranki s pogodbo nista izrecno predvideli (10. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Pravdni stranki (pogodbenika) sta se izrecno dogovorili (1. odstavek 8. člena pogodbe), da ima tožnik pravico zahtevati razvezo pogodbe že v primeru zamude plačila dveh zaporednih mesečnih obrokov. To pogodbeno določilo je predstavljalo materialnopravno podlago odločitev sodišč prve in druge stopnje o tožbenem zahtevku, ki je temeljil na trditvi, da toženec svoje obveznosti iz navedene pogodbe ni izpolnjeval.
prometni davek - fotokopiranje - storitev ali proizvodnja - davčna osnova PD od turistično agencijskih storitev
1. Če je bila tožena stranka v dvomu kakšno dejavnost opravlja tožeča stranka pod registrirano dejavnostjo fotokopiranje, bi morala to ugotoviti na podlagi opredelitve v členu 16a/II Pravilnika o uporabi ZPD (Uradni list RS št. 6/92, 39/93), kaj se šteje za storitveno dejavnost fotokopiranja.
2. Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to ni imel pooblastila, je omenjena določba Pravilnika v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča z dne 9.1.1997 štev. U-I-23/96-6 Ur. list RS štev. 5/97). Zato je sodišče pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo.