RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - odjava RTV sprejemnika
Vsak, ki ima napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, mora RTV Sloveniji plačevati RTV prispevek. Šteje se, da ima radijski ali televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik energije v javnem električnem omrežju, razen če poda izjavo, da sprejemnika nima.
tožba v upravnem sporu - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Iz odločbe nedvomno izhaja, da je bila za izvajanje BPP določena odvetniška pisarna. Odvetniška pisarna je priglasila stroške za odvetniške storitve po stroškovniku. Nagrada za izvajanje BPP je bila z izpodbijanim sklepom priznana odvetniški pisarni, zato so neutemeljene tožnikove navedbe, da je bil izpodbijani sklep izdan odvetniku, to je tožniku. Ker se torej izpodbijani sklep ne glasi na tožnika, pač pa na odvetniško pisarno in le-ta ni bil stranka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ter tožnik kljub pozivu sodišča, da pravilno navede tožečo stranko (odvetniška pisarna), tega ni storil, je njegova tožba nedovoljena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti
Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče zaključuje, da je tožnik z namenom izpolnjevanja pogojev Javnega razpisa namerno predložil lažne dokumente, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZKme-1 in drugega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU.
davek od dohodka iz dejavnosti - odmera akontacije dohodnine - opravljanje dejavnosti - računi
Tožnik je na podlagi neverodostojnega računa ter ostalih spornih računov, neupravičeno uveljavljal odhodke iz poslovanja in si s tem neupravičeno znižal davčno osnovo, zato mu je davčni organ naložil v plačilo razliko za doplačilo akontacije dohodnine za leto 2010 in 2011. V postopku je bilo ugotovljeno, da računalniška oprema, na katero se glasijo sporni računi, ni bila namenjena za opravljanje tožnikove dejavnosti, ni bila evidentirana med tožnikovimi osnovnimi sredstvi in se ni nahajala na sedežu tožnikove dejavnosti. Zato tožniku upravičeno niso bili priznani odhodki na podlagi navedenih računov in posledično pravilno odmerjena akontacije dohodnine.
PZ v postopku vpisa v vpisnik morskih čolnov kot stranke postopka določa le tiste, ki prosijo za vpis, in tiste, katerih pravice so v register vpisane. To pomeni, da materialni predpis ne vzpostavlja razmerja, iz katerega bi izhajala pravna korist tožnika (predhodnega lastnika čolna), da bi v predmetnem postopku imel lastnost stranskega udeleženca.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - fitofarmacevtska sredstva - vrnitev blaga v tujino ali izročitev carinarnici
Sodišče soglaša s toženko, da tožnica ni predložila ustreznih listin pristojnih kitajskih državnih organov, ki bi dokazovale, da se sporno fitofarmacevtsko sredstvo Dithianon 66 %, ki ga je proizvedla družba B., lahko da legalno na kitajski trg. Predloženi certifikat ICAMA se namreč ne nanaša le na drugega proizvajalca, pač pa tudi na povsem drugo pošiljko fitofarmacevtskega sredstva, preostale predložene listine pa so komercialnega značaja in torej ne gre za dokazila pristojnih kitajskih organov.
ZGO-1 člen 74a, 74c, 76c. ZUP člen 9. ZV-1 člen 37, 87, 88.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - legalizacija objekta - načelo zaslišanja strank
Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica zahtevanega soglasja Direkcije RS za vode ni predložila. Sodišče zavrača tožbene navedbe, da je prvostopenjski organ kršil določbo 9. člena ZUP, ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni omogočil izreči se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za zakonito in pravilno odločbo. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za temeljno načelo, ki ima v upravnem postopku zelo pomembno vlogo (vzpostavitev kontradiktornosti), vendar v obravnavanem primeru po presoji sodišča to načelo ni bilo kršeno. Na obveznost predložitve navedenega soglasja in s tem vrednotenja tega dokaza je bila namreč tožnica opozorjena v pozivu za odpravo pomanjkljivosti in opozorjena tudi, kakšne posledice bo imela nepredložitev soglasja, zato vztrajanje pri realizaciji pravice iz 9. člena ZUP v konkretnem primeru ne bi imelo drugačnega vpliva na odločitev ne prvostopenjskega, ne drugostopenjskega organa.
ZPNačrt člen 79/1, 79/3, 79, 7, 80, 82, 82/1. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (2005) člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obvezen priklop na javno kanalizacijo - plačilo komunalnega prispevka
Po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (9. člen) je na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
V zakonskih določbah 77. člena ZPNačrt kot v določbah 79. člena ZPNačrt je dana podlaga za odmero komunalnega prispevka in naložitev tega v plačilo kot zavezancu investitorju oziroma lastniku objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (določene vrste).
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
Pogojni odpust je del izvrševanja kaznovalne politike. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen. Komisija je na podlagi podatkov v Poročilu zavoda, v katerem tožnik prestaja kazen, po prostem preudarku presodila, da zaradi kršitev hišnega reda pri tožniku ni mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Glede na naravo obravnavane sporne zadeve, to je odločanje o tožnikovi prošnji za pogojni odpust in glede na ustaljeno upravno-sodno prakso je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe zadržana, skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZUS-1. Na podlagi citirane določbe ZUS-1 je v primeru odločanja po prostem preudarku (diskrecijska pravica) sodišče pooblaščeno le za preizkus, ali je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v zakonsko določenih mejah in v skladu z namenom, za katerega je bila dana.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Pogoja, če je oseba zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa, oziroma, če je oseba zapustila Slovenijo ker ni mogla pridobiti dovoljenja za prebivanje, ni mogoče razlagati ozko in dobesedno v tem smislu, da je pogoj izpolnjen samo, če je oseba zapustila Slovenijo neposredno po izbrisu in neposredno zaradi izbrisa. V okvir omenjenega določila namreč spadajo tudi situacije, ko je oseba bolj ali manj slučajno ali pa načrtno zaradi različnih možnih razlogov, kamor vsekakor lahko spada tudi razlog dopusta, obiska, službene odsotnosti in podobno, začasno zapustila Slovenijo pred izbrisom iz registra, pa se kasneje ni mogla vrniti med drugim tudi zaradi tega, ker ni več imela ustreznih dokumentov, ker je bila izbrisana, ali zaradi vojnih razmer. Vendar pa tožnica v tem upravnem sporu in v postopku pred upravnima organoma ni izkazala takšnih okoliščin.
Tožnica je zaradi nekaterih dogodkov, ki kažejo na morebitno šikaniranje članov družine v obdobju pred julijem 1991 s strani občanov ali v šoli, in zaradi subjektivnega občutka strahu za varno prihodnost, zapustila Slovenijo in ne zaradi posledic izbrisa. Tožnica bi morala pomoč oziroma zaščito, če je do zatrjevanih šikaniranj prišlo, iskati pri pristojnih organih, kar pa se očitno ni zgodilo, zato tudi sodišče ni našlo podlage za ugotovitev, da je tožnica z delom družine zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa.
ZDavP-2 člen 157, 157/5, 353, 353/1. ZPP člen 205, 205/1, 2015/1-1, 208, 208/1.
prispevki za socialno varnost - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - prekinitev postopka - smrt tožnika - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem postopka
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti njegove izvršljivosti. Tožnikova zatrjevanja zato ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi in jih lahko tožnik uveljavlja le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov.
ZUS-1 člen 39, 39/1, 39/3. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 273, 273/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Sodišče je presojalo tožnikov ugovor glede vrednosti sodnega spora, ki jo je uporabila tožena stranka pri odmeri stroškov in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Po pregledu upravnih spisov sodišče namreč ocenjuje, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep glede na pravno in dejansko stanje zadeve, kot je izhajalo iz podatkov v spisu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnik je imel možnost, da v roku 30 dni po vročitvi drugostopenjske odločbe vloži tožbo pri sodišču. 30-dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel 28. 6. 2018, tožnik pa je tožbo vložil šele 6 dni pozneje, in sicer 4. 7. 2018. Navedenih ugotovitev tožene stranke tožnik v tožbi ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače, zato med strankama niti niso sporne.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe natančno pojasnila svoje razloge, zakaj šteje, da tožnik nima izgledov za uspeh.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.
prijava znamke - podobnost med znamkami - celovita presoja podobnosti znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - vizualna in fonetična podobnost znakov - verjetnost zmede v javnosti
Prijavljeni znak pokriva enake oziroma (zelo) podobne storitve kot prejšnje znamke stranke z interesom, vizualna podobnost prijavljenega znaka s prejšnjimi znamkami je velika, oba znaka imata isto strukturo, da sta si tudi vizualno izjemno podobna ter vsebinsko oba znaka opredeljujeta čas oziroma časovno enoto, tako da je tudi pomenska podobnost med njima visoka. Podana je tudi fonetična podobnost. Potrošniki bodo glede prijavljene znamke menili, da gre za različico znamk stranke z interesom.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih je sestavljen, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne številke), kot to želi izpostaviti tožnik. Pomembna je torej presoja prijavljenega znaka po vsebini in v obliki, kot je prijavljen. Povprečni potrošnik namreč ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih je znamka sestavljena, razčlenjeval in podrobno analiziral.
Fonetična oziroma pomenska primerjava sta le eni od upoštevnih dejavnikov v okviru celovite presoje verjetnosti zmede, saj se podobnost med znaki ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene lokacijske informacije namreč izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in soglasjem upravljavca. Tožnik ne v pritožbi, kjer je prvič ugovarjal navedeni ugotovitvi, ne v tožbi, ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP, ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da ni investitor, ker to dokazuje lastništvo zemljišč in prej citirana pogodba o nakupu šotora in pridobljeno gradbeno dovoljenje na ime lastnika zemljišča. Po presoji sodišča tožnikovih navedb v zvezi z nepravilno ugotovitvijo, kdo je investitor objekta, ni mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 30, 30/11, 30/11-b.
Načelu zaslišanja stranke organ zadosti, če stranko pred odločitvijo v zadevi seznani z rezultati ugotovitvenega postopka: to je s tem, na katera odločilna dejstva bo oprl odločitev ter glede na kateri materialni predpis gre za odločilna dejstva, in kakšno odločitev narekuje materialni predpis ob ugotovljenem dejanskem stanju, ter ji o tem da možnost izreči se.
Obrazložitev drugostopenjske odločbe, da bi odločitev bilo mogoče preizkusiti glede njene materialne zakonitosti, bi morala obsegati tako pravne razloge (navedbo relevantnih materialno pravnih določb) kot tudi dejanske razloge za zaključek o tem, da je tožnica imela kontrolo pravne osebe, ki jo izključuje kot nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost
Obrazložitev odločbe mora vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Teh razlogov pa izpodbijani sklep ne vsebuje, saj (kot tožnik pravilno opozarja) ni konkretno navedeno, katera pravda naj bi tekla, kdo so stranke postopka in predvsem, za kakšno zadevo sploh gre. Pavšalna ugotovitev toženke, da je glede na pridobljene podatke ugotovila, da teče pravda med ministrstvom in prijaviteljem - tožnikom, tako za konkreten preizkus pravilnosti odločitve ne zadošča.
Odgovor na tožbo ni sestavni del obrazložitve upravnega akta, temveč mora slednja vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, da je možen preizkus njegove zakonitosti in pravilnosti.