brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna - restriktivna razlaga zakona
Toženka je v izpodbijani odločbi v okviru preizkusa prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP prekoračila meje očitne (ne)razumnosti vložitve tožnikove pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem. To pomeni, da toženka vsebinske ocene zadeve ni opravila v okviru pravnega standarda "očitnosti". Drugih razlogov za svojo odločitev ni navedla.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. BPP je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - delni dostop - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja - predkazenski postopek
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v ZDIJZ, je širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku.
Ker je NPU kot pristojni strokovni organ v dopisu ocenil, da bi razkritje spornega poročila škodovalo predkazenskemu postopku, ki je v teku, je po presoji sodišča izpolnjena izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
varstvo konkurence - nedovoljena koncentracija - začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi
Izdaja začasnih odredb ni namenjena urejanju sistemskih značilnosti in spreminjanju narave pravnega učinka tožbe in pravnih sredstev v upravnem sporu, ki jih je določil zakon. Zato sodišče ni upravičeno določiti, da izpodbijanega akta ni mogoče izvršiti zgolj iz sistemskih razlogov, na primer, da bi zagotovilo večjo učinkovitost sodnega varstva, ampak mora stranka za izdajo začasne odredbe izkazati izpolnjenost zakonsko določenih pogojev.
Tožniki v obravnavnem primeru ne morejo uspeti z navedbo, iz katere smiselno izhaja, da je ureditev, po kateri je tožba v predmetnem upravnem sporu manj učinkovita, kot bi bila pritožba, in ki posledično pomeni kršitev 25. člena Ustave, mogoče sanirati le z izdajo začasne odredbe. Če bi tožniki hoteli izkazati, da je taka ureditev neustavna, bi morali za to svojo trditev podati razloge glede na konkreten (obravnavani) primer, ki jih niso navedli. Zgolj to, da tožniki v predmetnem upravnem sporu varujejo svoje ustavno varovane pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave), svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave) in pravnega sredstva, sodnega varstva in enakega varstva pravic (22., 23. in 25. člena Ustave) pa tudi ne pomeni, da je težko popravljiva škoda že sama po sebi izkazana.
ZUP člen 35, 192, 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (2007) člen 8.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - izpolnjevanje pogojev - sestava komisije - konflikt interesov
Izvajalec športnih vsebin, ki je registriran na podlagi ZDru-1 pri programih 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 1.5 Interesna športna vzgoja mladine, 1.8 Interesna športna dejavnost študentov in 2. Športna rekreacija kandidira samo s svojimi člani in sicer na podlagi urejene evidence o članstvu in o plačani članarini. Sofinanciranje je odvisno od števila članov s plačano članarino. Iz spisov sledi, da je tožnik z dopisom z dne 20. 5. 2015 kot pristopne izjave svojih članov predložil vpisne liste. Iz pristopne izjave tudi po presoji sodišča sledi, da je namenjena pristopu k navedenemu fitnes studiu in ne pristopu k članstvu tožnika.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - nezakonitost občinskega predpisa
Neomejena uporaba predpisov pomeni njihovo uporabo, dokler zakonodajalec ne sprejme drugačne rešitve, ki pa velja od sprejema te rešitve naprej in ne za nazaj (razen če je tako izrecno določeno in sprejeto - 153., 154. in 155. člen Ustave RS). Sporna odlok in sklep, sprejeta in objavljena po odločbi Ustavnega sodišča RS in pred ZIPRS1617, nista naknadno pridobila pravne podlage, saj gre za spremembo oziroma dopolnitev predpisov, katerih spremembe oziroma dopolnitve sploh niso dopustne.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti
V postopku za vrnitev premoženja je moral vlagatelj izkazati članstvo v ponovno organizirani agrarni skupnosti z vpisom v overjen članski imenik in z dokazi, da izpolnjuje pogoje za vpis (po 4. členu ZPVAS, to je, da je nekdanji član ali njegov dedič ali pravni naslednik, na katerega je bila prenesena odvzeta premoženjska pravica iz tretjega odstavka 1. člena ZPVAS).
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Z odločbo, ki je priložena predlogu in na katero se predlagatelj sklicuje, je gospodarski družbi C. kot zavezanki z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. Predlagatelj je predlog oprl še na ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, in sicer da (namreč) zavezanka navedene odločbe ne izvrši.
omejitev dostopa do spletne strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je bilo pravnemu predniku zavezanca kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Ta dejstva so s strani nasprotne stranke tudi neprerekana in prav tako dejstvo, da je nasprotna stranka ponudnik storitev informacijske družbe.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi
Tožnica bi morala, tudi če bi z dokazi verjetno izkazala materialno škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo inšpekcijske odločbe, kar, kot rečeno, ni izkazala, s konkretnimi dokazi dokazati tudi, da je ta škoda zanjo težko popravljiva, na primer, predložiti dokaze, da bo zaradi škode, ki ji bo nastala zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, njeno nadaljnje poslovanje ogroženo, kar bi pomenilo, da bi morebitni uspeh s tožbo ostal zanjo brez pomena. Tega tožnica niti ni zatrjevala.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - izpolnitveni rok
Z odločbo, ki je priložena predlogu in na katero se predlagatelj sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje. To je, da je gospodarski družbi D., kot zavezanki z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. Predlagatelj je predlog oprl še na ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, in sicer da (namreč) zavezanka navedene odločbe ne izvrši.
Sodišče je, upoštevajoč, da se omejitev dostopa do spletnih strani lahko izvrši le na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe, sledilo predlogu nasprotne stranke in je kot izpolnitveni rok določilo rok pet delovnih dni po pravnomočnosti sklepa.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - datum izvedbe naložbe
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede na določbe javnega poziva in med strankami nesporno ugotovitev datuma vgradnje toplotne črpalke in datuma oddaje vloge za pridobitev nepovratnih sredstev dne 20. 7. 2016, po presoji sodišča šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski prostorski načrt (OPN) - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da obvestilo o zavrnitvi pobude, ki se nanaša na sklep o začetku postopka priprave občinskega prostorskega načrta, ne predstavlja upravnega akta, pa tudi ne drugega ali posamičnega akta iz 2. ali 4. člena ZUS-1, o zakonitosti katerega bi odločalo sodišče v upravnem sporu. Ne posega namreč v pravni položaj tožnika in z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni akt v postopku sprejetja občinskega prostorskega načrta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - upravni spor - delegacija pristojnosti
Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper odločbo organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Sodišče se strinja s presojo toženke, da tožnik zaradi preseganja materialnega položaja ne izpolnjuje pogojev za dodelitev redne BPP.
Tožena stranka je zaradi tega, ker tožeči stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ter v zvezi s tem zaradi pomanjkljive oziroma nezadostne obrazložitve, kršila 3. in 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP (v zvezi s slednjo 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je zato tožbi z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa ugodilo (64a. člen ZUS-1). Na podlagi javnega razpisa je bila namreč že imenovana nova direktorica javnega zavoda, njeno imenovanje pred pravnomočnostjo odločitve v zvezi z razrešitvijo tožeče stranke pa onemogoča vzpostavitev prejšnjega stanja na način morebitne odprave izpodbijanega sklepa.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa
Med strankami ni sporno, da je bil inšpekcijski ukrep izrečen zaradi zamakanja, ki je posledica stanja terase, ki funkcionalno pomeni sestavni del stanovanja št. ..., torej posameznega dela, hkrati pa je tudi streha poslovnega prostora v spodnji etaži. Sodišče se strinja s toženko, da tako dejansko stanje povsem ustreza določbi četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki izrecno ureja situacijo, ko gradbeni element služi tako posameznemu kot skupnim delom stavbe, in določa, da se tak del šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - ničnost odločbe
V sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Tožnik uveljavlja ugovore, ki po presoji sodišča ne smiselno, ne po vsebini, ne ustrezajo nobenemu od razlogov za izrek odločbe za nično, kot so opredeljeni v prvem odstavku 279. člena ZUP. Gre namreč za ugovore, ki merijo na pravilno uporabo materialnega prava, to pa so ugovori, ki jih je lahko tožnik uveljavljal kot pritožbene razloge iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
znamka - zavarovanje blagovne in storitvene znamke - podobnost med znakoma - enakost ali podobnost blaga ali storitev
Ob ugotovitvi, da si znaki niso podobni, je tako primerjava blaga brezpredmetna, zaradi česar tožnik ne more uspeti z ugovorom o materialnopravno napačni presoji enakosti oziroma podobnosti blaga ter nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je tožnik odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in zapustil Republiko Slovenijo 5. 2. 1992. Iz tega razloga tožnik tudi na dan 26. 2. 1992, ko je bila večina državljanov drugih republik nekdanje SFRJ izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih prvega in drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
izredna pravna sredstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.