pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - brezplačna pravna pomoč
Tožba je neutemeljena, saj je toženka prepričljivo navedla razloge, na podlagi katerih je zaključila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sodbo I P 158/2015. Tožnik navedenih razlogov, ki so bistveni za odločitev in se nanašajo na sodbo izdano v pravdnem postopku, tudi v tožbi konkretizirano ne prereka. Poleg opisa svojih življenjskih okoliščin podaja številne navedbe, ki pa se nanašajo na druge postopke in zato za odločitev v obravnavani zadevi niso relevantne.
neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - upravni spor - stvarna pristojnost - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Predmet tega spora je vprašanje ali je stanovanje, ki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno tožniku kot drugo primerno neprofitno stanovanje, v katerega se mora preseliti, primerno stanovanje v smislu 106. člena SZ-1. Po tej določbi lahko lastnik odpove stanovanje najemniku iz nekrivdnih razlogov, vendar mu mora priskrbeti drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti stanovanja pa odloča sodišče v nepravdnem postopku. Opisana ugotovitev pomeni, da Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo - lastništvo nepremičnin
Z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar toženka tega premoženja, glede na to, da je tudi sama ugotovila, da je bila sodba v času izdaje izpodbijane odločbe pravnomočna, ne bi smela upoštevati.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Tožena stranka je ocenila, da je predlog za odlog izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa utemeljen, in sicer za čas do vročitve drugostopenjske odločbe. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da tako opredeljen rok za odložitev izvršbe ni določljiv in zato ni zakonit. Čas, za katerega se odlaga izvršba ukrepa po določbi 22. člena ZID-1, namreč ni rok po določbah ZUP, zato ni razloga, da ne bi bil določen opisno.
ZDIJZ člen 6,6/1, 6/1-7, 6/1-9, 6/2. ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki
V obravnavani zadevi je sporno, ali dokument Osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) (posodobitev 2016) ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja zato, ker bi bila z njegovim razkritjem škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani ter ali je zahtevani dokument še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu ter bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Tožnik škode, ki bi bila storjena izvedbi tega postopka v primeru javne dostopnosti spornega dokumenta, ni konkretiziral. Niti ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev javnosti s spornim dokumentom, povzročila zastoj v postopku celovite presoje vpliva na okolje. Prav tako tožnik ni uspel izkazati, da bi bila z razkritjem spornega dokumenta škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje, večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani.
Podana ni niti izjema pa 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sam sporni dokument je zaključen ter kot tak ni (več) v postopku izdelave in posvetovanja v organu, saj je bil tudi že posredovan izven organa.
tujec - dovolitev zadrževanja - prenehanje dovolitve zadrževanja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izvršitev odločbe
Po mnenju sodišča sicer posledica, ki jo z zahtevano začasno odredbo želi preprečiti tožnik, to je odstranitev iz Slovenije, neposredno ne izvira iz akta, ki je predmet tega upravnega spora. Sicer pa tudi, kolikor je šteti, da izpodbijana odločba daje podlago za tožnikovo odstranitev, sodišče meni, da ni mogoče izhajati iz tega, da je odstranitev tujca - v tem primeru tožnika v Srbijo, katere državljan je in poseduje tudi potni list te države, že škoda, ki bi bila upoštevna kot razlog za izdajo začasne odredbe.
Zakon o visokem šolstvu člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-7.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv redni profesor - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev
V odločbi tožničina dela niso konkretizirana, saj iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera konkretna dela niso dovolj pomembna in je zato odločba v tem delu premalo določno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Iz same odločbe tudi ni dovolj jasno razvidno, ali je bil razlog za zavrnitev le zatrjevana pomanjkljiva objava pomembnih del, ali pa je bil razlog tudi negativno študentsko mnenje o pedagoškem delu.
Univerza deluje po načelih avtonomije, vendar pa je pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do ustrezno obrazložene odločbe ter pravica do izjave v postopku, kar predstavlja uresničevanje ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog upravne izvršbe - založitev predujma za stroške
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog založitve stroškov izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v sklepu o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke z izpodbijanim sklepom ni poseženo.
status kmeta - položaj stranke v postopku - zavrženje pritožbe
Iz določb, ki urejajo status kmeta (24. člen ZKZ), ne izhaja, da priznanje statusa kmeta že samo po sebi predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb. Druga oseba zato v postopku odločanja o statusu kmeta ne more imeti položaja stranke v smislu določbe 42. člena ZUP.
ZGO-1 člen 54, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1. URS člen 14, 22.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje soseda - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - odmik objekta od parcelne meje
Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi (z zakonom in prostorskim aktom) predpisani pogoji. Torej morajo biti izpolnjeni tako v 23. členu PUP določeni pogoji glede velikosti funkcionalnega zemljišča, kot tudi v prvem odstavku 24. člena PUP predpisani pogoji o odmiku od parcelne meje in s tem povezanem soglasju sosedov.
Pravna ureditev organu ne daje podlage, da bi pri odločanju ne upošteval dokaza, ki ga je stranka predložila po izteku postavljenega roka, temveč mu zgolj omogoča, da po izteku roka odloči brez nadaljnjega zavlačevanja postopka oziroma čakanja na to, ali bo stranka predložila zahtevani dokaz. Povedano drugače: opisana ureditev ne pomeni izjeme od temeljnih načel materialne resnice in proste presoje dokazov, zato mora organ ob odločanju upoštevati vse dokaze, s katerimi razpolaga v času sprejema odločitve, čeprav jih je stranka predložila po izteku postavljenega roka.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2, 29/2-2, 29/2-3. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 76, 76/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig in evidenc - račun za opravljene storitve - obvezne sestavine računa - navidezni posel - povračila potnih stroškov - neverodostojna listina - nepriznani odhodki
Tožeča stranka v postopku ni predložila nobenih poslovnih listin (pogodb, poročil, specifikacij), kljub temu, da je bila s strani prvostopenjskega davčnega organa k temu večkrat pozvana. Predložila je zgolj pisna pojasnila družbe B. d.o.o. in odvetnika E.E. v zvezi z zaračunanimi storitvami, dodatno pa je vsebino storitev pojasnjeval direktor tožeče stranke. Navedena pojasnila so enako splošna kot opisi storitev na spornih računih, zato tudi na njihovi podlagi ni mogoče zaključiti, da gre v primeru izdatkov po spornih računih za davčno priznane odhodke v smislu prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2. Tožeča stranka ob ugotovljeni neverodostojnosti knjigovodskih listin po merilih SRS ni uspela dokazati resničnosti poslovnih dogodkov, posledično pa tudi ne, da so bili odhodki po spornih računih potrebni za pridobivanje prihodkov.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila stroškov postopka
Tožniku upravičeno niso bili priznani stroški za preslikavo listin. Novela ZST-1 je prostojnost za odločanej o oprostitvi plačila sodnih taks izrecno omejila na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi. Tako bi tožnik moral v skladu z 12. členom ZST-1 za navedeno oprostitev zaprositi v konkretnem pravdnem postopku.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet odločanja je odločba, izdana zoper tožnika kot dolžnikovega dolžnika na podlagi 175. člena ZDavP-2. Ker tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - država z ugodnejšim davčnim režimom - ugodnejši način plačila davčnega dolga - dohodki, ki imajo vir v Sloveniji - obdavčitev
Nerezident je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Dohodki se obdavčujejo v obsegu in na način, kot je določeno s tem zakonom (4. člen) ZDDPO-2. Kot dohodek in s tem predmet obdavčitve po tem zakonu so v 2. točki 11. člena določeni tudi dohodki rezidenta in nerezidenta iz (prvega odstavka) 70. člena tega zakona, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja. Osnova za davčni odtegljaj je vsak posamezen dohodek (peti odstavek 12. člena). Pojem „dohodek“ uvaja ZDDPO-2 zgolj za potrebe obdavčitve, saj ne ureja zgolj obdavčitve dobička pravnih oseb, temveč tudi posamezne davčne vire, ki so predmet obdavčitve. Ti so kot predmet obdavčitve in s tem kot „dohodek“ iz trinajstega odstavka 8. člena ZDDPO-2 konkretizirani v prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, ki med dohodke, ki so predmet obdavčitve z davčnim odtegljajem, uvršča tudi plačila za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah z ugodnejšim davčnim režimom.
izdaja soglasja za cestni priključek - obnova postopka izdaje soglasja - tožba zaradi molka - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba
Skladno z določbami 28. člena ZUS-1 bi morala tožnica pred vložitvijo obravnavane tožbe zaradi molka najprej pri drugostopenjskemu organu vložiti pritožbo zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z (ne)izdajo odločbe v postopku obnove izdaje soglasja za gradnjo priključka na javno cesto; in če tudi organ druge stopnje ne bi o tem odločil v dveh mesecih in tudi ne v nadaljnjih sedmih dneh na njeno ponovno zahtevo, bi bila upravičena vložiti tožbo zaradi molka.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženjski cenzus
Minimalna plača se je s 1. 1. 2018 zvišala na 842,79 EUR bruto oziroma 619,60 EUR neto. Premoženjski cenzus za dodelitev BPP pa ni vezan na minimalno plačo, ampak na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in je v obdobju od 1. 8. 2017 do 31. 5. 2018 znašal 297,53 EUR, od 1. 6. 2018 dalje pa znaša 385,05 EUR.4 Posledično se je s 1. 6. 2018 zvišal tudi cenzus za dodelitev BPP. V konkretnem primeru je torej zaradi neusklajenega dviga minimalne plače in osnovnega zneska minimalnega dohodka prišlo do situacije, ko je tožeča stranka kot prejemnica minimalne plače ob vložitvi prošnje izpolnjevala finančni pogoj za dodelitev BPP, zaradi zvišanja minimalne plače je v vmesenem obdobju presegla cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, od junija 2018 dalje pa so njeni dohodki ob nespremenjeni višini ponovno nižji od zakonsko predpisanega zneska in je torej upravičena do BPP.
Z novelo ZDoh-2M je bila črtana določba petega odstavka 113. člena zakona, ki je določala posebno davčno olajšavo za delovne migrante, saj je Ustavno sodišče ugotovilo, da postavlja delavce v RS in delovne migrante v neenak položaj, za takšno ureditev pa zakonodajalec ni izkazal obstoja razumnega razloga.
Nedokazani so že splošni pogoji za pobot – obstoj, zapadlost in likvidnost (nespornost) nasprotne terjatve tožeče stranke iz naslova vlaganj v komunalno opremo, ki jo je dolžna zgraditi in financirati občina – stranka z interesom. Da pisna pogodba o opremljanju med strankama ni bila sklenjena, ni sporno. O času sklenitve pogodbe in o njeni vsebini, tožeča stranka ne pove nič konkretnega. Njeno sklicevanje na nepodpisan osnutek pogodbe, ne prepriča, saj je bilo po njenih lastnih navedbah po sestavi osnutka dogovorjeno drugače – da tožeča stranka namesto izgradnje komunalne infrastrukture plača komunalni prispevek v denarju. Tudi obseg in vrednost izvedenih del tožeča stranka dokazuje izključno z vsebino osnutka pogodbe o opremljanju, in v tej zvezi ne predloži nobenega drugega dokaza. Da bi do dogovora o delni poravnavi obveznosti iz naslova komunalnega prispevka s poračunom vrednosti izvedenih vlaganj dejansko prišlo, tožeči stranki, ni uspelo dokazati.