pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Tisti, ki je po prejšnjem (pravnomočnem) sklepu o dedovanju dedič, je upravičen tudi do pozneje najdenega premoženja. To je posledica vezanosti na pravnomočen sklep o dedovanju in načela univerzalnosti sukcesije.
ZIP člen 30, 31, 50, 50/1-2, 54, 55, 30, 31, 50, 50/1-2, 54, 55.
izvršba - prekinitev izvršbe - tožba na nedopustnost izvršbe - ustreznost verodostojne listine - prepozen ugovor
Vprašanje ustreznosti verodostojne listine se obravnava samo po pravočasnem ugovoru, vloženem iz razloga iz 2. točke 50. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Dolžnik lahko vloži ugovor tudi po preteku osem dnevnega roka (55. člen ZIP), vendar le, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po sklepu o izvršbi (8., 9. in 11. točka 50. člena ZIP). Če prepozni ugovor temelji na 2. točki 50. člena ZIP, ga sodišče prve stopnje ne upošteva. Tožbo na nedopustnost izvršbe lahko dolžnik vloži samo, če ga sodišče napoti na pravdo, kadar je odločitev o pravočasnem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno (54. člen ZIP).
lastninjenje - prenos družbena kapitala na Sklad za razvoj RS - prevzem obveznosti podjetij - sklenitev pogodbe
V 2. členu Zakona o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj (Ur.l. RS št. 7/93) je določeno, da se prevzem obveznosti opravi s pogodbo, ki jo s posameznimi podjetji sklene Sklad RS za razvoj v imenu in na račun Republike Slovenije, kar pomeni, da obveznosti niso prenešene s sprejetjem zakona, temveč je v ta namen treba najprej skleniti pogodbe.
ZOR člen 73/3, 74, 336, 336/1, 749, 73/3, 74, 336, 336/1, 749.
pobot
Akceptni nalog ni niti vrednostni papir, še manj pa denar, zato zahtevka za vrnitev akceptnega naloga ni mogoče pobotati z denarnim zahtevkom, tudi če bi bil slednji pravočasen, dokazan in s strani sodišča ugotovljen.
Če je akceptni nalog dan v zavarovanje plačila, je pogodba o naročilu sklenjena z razveznim pogojem (I. odstavek 74. člena ZOR), in ko dolžnik poravna terjatev, naročilo po III. odstavku 74. člena ZOR preneha veljati. Če upnik kljub temu vnovči akceptni nalog, krši določila mandatne pogodbe. Po 214. členu ZOR se vrača neupravičeno pridobljen denar z zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve, če je upnik vedel, da je dolg, v zavarovanje katerega je prejel akceptni nalog, že plačan.
Registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi, če ugotovi, da je pritožba utemeljena. V takšnem primeru lahko o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo. Tako lahko z novim sklepom nadomesti izpodbijani sklep.
Vendar to velja le za pritožbo predlagatelja, ne pa tretjega.
taksna oprostitev - državni organ - taksni zavezanec
Če je upnik kot državni organ, po določilu 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST, oproščen plačila sodne takse, mora, po določilu 17. člena ZST, v primeru, če taks oproščena stranka v sodnem postopku uspe, dolžno takso plačati nasprotna stranka, za katero ne velja taksna oprostitev.
umik zahtevka za glavnico - odločitev brez naroka - pobot
Če tožnik zaradi pobota umakne zahtevek za glavnico, vztraja pa pri obrestih in stroških, sodišče prve stopnje nima podlage za uporabo 496. člena ZPP in odločanje o zahtevku brez naroka.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 142, 142/3, 134, 134/1, 142, 142/3. ZIP člen 32, 35, 68, 79, 85, 86, 32, 35, 68, 79, 85, 86.
neuspešna poprava izvršilnega predloga
Izvršilno sodišče mora odpraviti napake v izvršilnem predlogu s smiselno uporabo določil pravdnega postopka in je posledica neuspešne poprave zavrženje ali presumirani umik izvšilnega predloga, ne pa ustavitev izvršilnega postopka.
Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n.pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana).
ZRSin člen 6, 6-5, 8, 9, 9/1, 9/2, 10, 10/2, 10/3. URS člen 76.
kolektivni delovni spor - sindikat - reprezentativnost sindikata
Zmotno je pritožbeno stališče, da se za sindikate po 1. odstavku 9. člena ZRSin šteje, da imajo reprezentativnost, brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov. ZRSin v 6. členu določa pogoje in merila za določitev reprezentativnosti sindikatov. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati reprezentativen sindikat, je tudi določeno število članov, ki jih določa zakon. V 8. členu ZRSin je določeno, da se ob pogojih iz 6. člena kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Za pridobitev reprezentativnosti sindikatov, včlanjenih v konfederacijo, se torej ob pogojih navedenega člena zahteva tudi minimalno število, to je najmanj 10 % včlanjenih delavcev. Poleg tega je v 1. odstavku 9. člena ZRSin določeno, da so na posameznih področjih in ravneh delovanja sindikatov (v panogi, dejavnosti, poklicu, občini ali širši lokalni skupnosti) reprezentativni tisti sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države. To pomeni, da morajo tudi ti sindikati imeti včlanjenih najmanj 10 % delavcev (kar je pogoj za pridobitev reprezentativnosti po 8. členu ZRSin).
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
v postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah mora sodišče zaslišat pridržano osebo,zdravnika specialista - psihiatra iz druge zdravstvene organizacije ter druge osebe,ki bi mogle dati podatke o njenem duševnem stanju
Kljub temu,da je v odloku naveden kot lastnik zemljišča J.Z., in zemljiškoknjižni podatki kažejo, da je bila sedanja pritožnica že vknjižena kot lastnica te nepremičnine v času izdaje odloka, pritožbeno sodišče, glede na vse okoliščine primera meni, da to neskladje ne more biti ovira za predlagani vpis zaznambe v navedeni smeri. Zaznamba predstavlja vpis pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiški knjigi.
izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prehod premoženja
Pri izročilni pogodbi premoženje preide takoj na drugo pogodbeno stranko, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je izročitev odložena do preživljalčeve smrti.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/1, 59, 59/3, 64, 64/1.
prisilna poravnava - izvršilni naslov - neprijavljena terjatev
Če je upnik pridobil izvršilni naslov pred sklenitvijo prisilne poravnave in terjatve ni priglasil v navedenem postopku, izvršilni naslov ne izgubi veljave po I. odst. 64. člena ZPPSL.
SZ člen 141, 159, 159/2, 141, 159, 159/2. ZSR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
neuporaba stanovanja - uveljavitev stanovanjskega zakona
ZSR se uporablja tudi po uveljavitvi SZ in sicer za prehodno urejanje razmerij med lastnikom in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja. Če je prišlo o uveljavitvi SZ do prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje prenehalo.
Služnostna pravica rabe stanovanja ki ima podlago v pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika - ODZ (pravno pravilo 521 in 522) je osebne narave in daje njenemu nosilcu pravico uporabe tako za svoje potrebe kot tudi za potrebe svojih družinskih članov. K temu je pristaviti, da tako upravičenje preneha s smrtjo upravičenca in iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli odstopila od dogovora s toženko, da slednja "ostane na kmetiji", pri čemer bi tudi taka odstopna izjava, če bi obstajala, morala temeljiti na tehtnih razlogih.
Za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju je pomemben čas, v katerem se je to premoženje pridobivalo. Zato dogajanje po prenehanju zakonske zveze, torej tudi odplačevanje kreditov, ne vpliva več na višino deležev na skupnem premoženju. Premoženje je bilo takrat že pridobljeno, dolgove pa morata stranki poravnati v sorazmerju s svojima deležema.
ZPP (1977) člen 186, 186/1, 354, 354/2-13, 186, 186/1, 354, 354/2-13. ZIP člen 20, 20/1, 267, 20, 20/1, 267.
začasna odredba - določnost tožbenega zahtevka
Začasna odredba je nedoločna (in s tem nerazumljiva), če se nanaša na prepoved izkoriščanja avtorskega dela, ki to avtorsko delo označuje le kot oblikovanje pohištva oz. kot upnikove projekte in načrte pohištva, ne pove pa, kateri konkretni načrti in projekti so to.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravno stališče o smiselni ničnosti dogovora o obstoju služnostne pravice, zapisanega v obliki dodatka h kupni pogodbi z dne 10.3.1963, sklicujoč se pri tem na dejstvo, da je bilo služeče zemljišče v družbeni lastnini in zato stranki te pogodbe veljavnega dogovora o ustanovitvi služnosti nista mogli skleniti.
Podlago za takšno pravno stališče očitno sodišče prve stopnje vidi v analogni uporabi določila člena 55 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ki na nepremičnini v družbeni lastnini ne dovoljuje priposestovanja stvarne služnosti. Takšnemu pravnemu stališču sodišča prve stopnje ni mogoče pritrditi. ZTLR v poglavju o služnostni pravici izrecno prepoveduje le priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini, ne prepoveduje pa izrecno pridobitve stvarne služnosti s pravnim poslom na nepremičnini družbene lastnine.