zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedb v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, na katere se zahteva za varstvo zakonitosti sklicuje, Vrhovno sodišče ne presoja, ker je po določbah 1. odstavka 424. člena ZKP vezano le na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih zatrjuje zahteva za varstvo zakonitosti sama.
izročitev - že izvršena izročitev ob vložitvi tožbe - pravni interes ob vložitvi tožbe
Če se tožnik ob vložitvi tožbe ne nahaja na ozemlju in pod jurisdikcijo RS, ne izkazuje pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic v upravnem sporu.
Sodišče je o neogibnosti pripora zoper obtoženca zaradi zagotavljanja varnosti oškodovanca in njegove družine sklepalo na podlagi ugotovitve, da je podana realna nevarnost, da bo obtoženec storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, saj je obtoženec, ki je nasilje proti oškodovancem stopnjeval, M.M. in njegovi družini grozil z umorom. Takemu stališču ni mogoče odrekati razumne presoje.
pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločitev o več pritožbah z eno odločbo
Višje sodišče je ravnalo v nasprotju z določbo 388. člena ZKP, ker skupaj z ostalimi pritožbami na pritožbeni seji ni odločalo tudi o pravočasni pritožbi obsojenčevega zagovornika, v kateri je uveljavljal vse pritožbene razloge iz 370. člena ZKP, predlagal, da ga višje sodišče obvesti o svoji seji in se zavzel za obsojenčevo oprostitev ali razveljavitev izpodbijane sodbe. S tem je izkazan vpliv zatrjevane kršitve na zakonitost sodbe, saj gre za opustitev tako pomembne (ustavne in zakonske) dolžnosti sodišča, da obstoj smiselno zatrjevanega razloga iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP ne more biti vprašljiv.
kmetijska zemljišča - uradna evidenca o vrsti rabe zemljišča - podatki zemljiškega katastra
Zemljiškokatastrske podatke parcel po stanju v času podržavljenja je upravni organ, ki odloča o denacionalizaciji, dolžan upoštevati in so navedeni podatki priloga k zahtevi za denacionalizacijo. Drugačna vrsta rabe zemljišča, kakršna je vpisana v zemljiškem katastru, se ne more dokazovati s pričami.
Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere zakon tako določa. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki ne določa več pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Sklep, s katerim se je Okrajno sodišče v Celju izreklo za stvarno nepristojno, je bil sprejet 5.1.2005, pravnomočen pa je postal 18.1.2005. To pomeni, da je bil sprejet sklep o nepristojnosti za reševanje sporne zadeve s strani okrajnega sodišča že takrat, ko socialno sodišče za reševanje teh sporov ni bilo več pristojno.
ZUP člen 254, 254/2, 260, 260-1, 260-5, 263, 263/1-1, 263/1-2.
obnova postopka - obnovitveni razlog - obrazložitev odločbe
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo tega sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
Obsojenec je ob zaslišanju navedel osebne podatke, sodišče pa jih v uvodu sodbe ni navedlo kljub določbi 3. odstavka 364. člena ZKP, ampak je obdolženca označilo kot "neidentificirano osebo, ki se predstavlja za S.G.". Ker v obrazložitvi sodbe ni nobene ugotovitve, da ti podatki niso resnični, sodišče pa jih je delno celo uporabilo kot okoliščine pri izrekanju kazni, je uporabljen izraz "neidentificirana oseba" potrebno šteti le v tem smislu, da obsojenec ob predočenju svojih podatkov ni predložil uradnih dokumentov, ki bi glasili na njegovo ime.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - ogroženo preživljanje - višina preživnine
Ker tožničine potrebe presegajo njene pokojninske dohodke, tako da nima dovolj sredstev za življenje, in ker obstajajo toženčeve preživninske zmožnosti, je primeren toženčev preživninski prispevek za tožnico v višini 10.000 SIT mesečno.
Samo dejstvo, da je toženec plačnik zavarovalne premije, tožencu ne daje lastnosti pogodbene stranke iz zavarovalne pogodbe. Toženec tudi sicer napačno razume, kateri zavarovalni rizik je bil zavarovan. Iz njegovih izvajanj izhaja, da mu zaradi plačila premije in kasnejšega nastopa okoliščin na njegovi strani, zaradi katerih je nehal plačevati mesečne anuitete, ni treba plačati ničesar niti tožnici niti banki. Vendar pa je zavarovani rizik nevračilo kredita, ne pa morebitna toženčeva odgovornost. Že po logiki stvari same zavarovalna pogodba za primer nevračila kredita ne more biti sklenjena v korist kreditojemalca, saj je ta kredit prejel, pač pa le v korist kreditodajalca.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo premije dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Ker je postal sklep okrajnega sodišča o nepristojnosti in odstopu zadeve delovnemu in socialnemu sodišču pravnomočen šele 12.1.2005, se šteje, da je vse do tega datuma postopek tekel pred okrajnim sodiščem. Ker je na dan uveljavitve ZDSS-1 postopek tekel pred okrajnim sodiščem, ostane na podlagi 88. člena ZDSS-1 v zadevi to sodišče še naprej stvarno pristojno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegiranje pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče strank in sedež pooblaščencev
Razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti, saj je očitno za obe stranki bolj ekonomično, da se postopek, ki je šele v stadiju nastopa litispendence, opravi na sodišču z območja toženčevega prebivališča, na katerem sta tudi sedeža pooblaščencev - odvetnikov obeh pravdnih strank. Glede na dosedanje dokazne predloge strank pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08659
ZPP člen 14, 41, 41/2, 92, 213, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377. ZTSPOZ člen 51.ZOR člen 177, 177/3, 200.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku - predmet zavarovanja avtomobilske odgovornosti - odgovornost zavarovalnice - povzročitev nesreče z zategnitvijo ročne zavore - oviranje voznika med vožnjo - vinjenost sopotnika na sprednjem sedežu - oprostitev odgovornosti - ravnanje odškodovanca
Toženec ni povzročil nesreče z uporabo vozila, temveč s tem, da je oviral tožnico med vožnjo avtomobila, ko je zavrl z ročno zavoro.
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da tožnica ni bila izključena iz upravljanja z vozilom. Še vedno je vozila vozilo, pri vožnji je bila le zmotena s strani toženca. Ker je zavarovalnica prevzela le riziko nastopa (toženčeve) odškodninske odgovornosti, izvirajoče iz (toženčeve) uporabe vozila, ne pa iz oviranja prometa na kakšen drug način (motenje voznika z zategnitvijo ročne zavore ali pa npr. s prekritjem oči vozniku), od nje ni mogoče zahtevati povrnitve škode.
Ugotovljeno je bilo, da je toženec z zavarovalnico sklenil le obvezno avtomobilsko zavarovanje, katerega predmet je odškodninska odgovornost (ne pa tudi prostovoljnega AO plus zavarovanja, ki krije tudi škodo, nastalo vozniku). Tako je bila tožnica kot voznica vozila (po pooblastilu njegovega imetnika) zavarovana le za riziko nastopa njene odškodninske odgovornosti nasproti drugim osebam, ne pa tudi za primer lastne poškodbe.
spor o pristojnosti - spori iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
S 1.1.2005 je pričel veljati ZDSS-1, ki pristojnosti socialnega sodišča za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne določa več. ZDSS-1 ima tudi prehodno določbo (88. člen), po kateri se postopki v zadevah v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob uveljavitvi tega zakona.
stroški kazenskega postopka - zahteva zagovornika za povrnitev stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o stroških - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Razlog za izpodbijanje odločbe o stroških v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (1. odstavek 420. člena ZKP) je lahko le njena nezakonitost, torej takrat, ko je z njo odločeno v nasprotju z določbami 92. - 99. člena ZKP ali podzakonskimi predpisi.
Zagovornik je v imenu in za račun obdolženca upravičen zahtevati tudi povračilo tistih stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na nagrado in potrebne izdatke prejšnjega zagovornika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da je bil neki sodnik poprej zaposlen pri pravdni stranki, ni okoliščina, spričo katere bi lahko razumno dvomili o neodvisnosti razpravljajočega sodnika.