določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zakoniti zastopnik stranke sin upokojene sodnice
Zgolj v okoliščini, da je zakoniti zastopnik stranke sin upokojene sodnice, ki že štiri leta ne dela na sodišču, na katerem se obravnava ta zadeva, vrhovno sodišče ne vidi razloga za dvom o neodvisnosti ali nepristranskosti sodnikov pristojnega sodišča.
Stranke sicer ne morejo izključiti ničnostnih sankcij, lahko pa se dogovorijo o vsebini kondikcijskih zahtevkov (seveda ne v nasprotju z bistvom in namenom ničnostnih sankcij).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni navedena tožba zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 1.000.000 tolarjev in na prvem naroku ta vrednost ni bila spremenjena; navedena vrednost ne zadošča za vložitev revizije.
izključitve glede možnosti pridobivanja lastninske pravice - tuj državljan
Glede pridobitve lastninske pravice tujcev na nepremičninah na podlagi odločbe državnega organa pritožbeno sodišče ugotavlja, da zakon, ki bi dajal tako materialnopravno podlago, še ni sprejet, zato niso izpolnjeni pogoji za vrnitev denacionaliziranih nepremičnin tujim državljanom v naravi (3. odstavek 6. člena ZDen v zvezi z 68. členom Ustave). ZDen namreč ne moremo šteti za zakon v smislu 68.
člena Ustave, saj bi moral biti v skladu z 2. odstavkom istega člena Ustave in glede na načelo zakonitosti delovanja uprave sprejet z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev in izrecno določati materialnopravno podlago za pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičnini na podlagi odločbe o denacionalizaciji.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/3, 150, 150/2. ZSR člen 5, 5/1.URS člen 33, 67.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine - posegi v lastninsko pravico - dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino - pravica do neprofitne najemnine - prenosljivost pravice - uporabnik stanovanja po ZSR
Pravica do neprofitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice, na uporabnika stanovanja po ZSR pa se je (kot izjema) prenesla samo ob pogojih iz tretjega odstavka 147. člena SZ. V vseh drugih primerih je ta pravica neprenosljiva.
Zahteva za vrnitev zaplenjenega premoženja je bila zavrnjena zato, ker predlagatelji niso dokazali dejanskega odvzema poslovnega deleža upravičenca v družbi O.
Na podlagi razdružilnega sklepa nepravdnega sodišča P.K. ni mogel postati (izključni) lastnik sporne parcele, ker se hiša v času izdaje te odločbe ni več nahajala v vložni številki, na katero se nanaša izrek odločbe. Sodna odločba se je nanašala na pravno razmerje, kakršno je obstajalo ob koncu glavne obravnave. Ena od posledic pravnomočnosti je, da postanejo pravno zavezujoče tudi morebiti pomanjkljive ali nepravilne sodne odločbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dejanska zmota
Sodišče bi prekršilo določbo 1. odstavka 20. člena KZ, če bi spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja, čeprav bi ugotovilo, da se ob storitvi ni zavedal vseh znakov kaznivega dejanja. Če pa gre za vprašanje, ali sta sodišči pravilno ugotovili, da obsojenec ni bil v zmoti o določeni okoliščini, s tem zahteva uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tega pa po določbi 2. odstavka 420.
Ker revidentka pritožbenemu sodišču ne očita izvirnosti pri ugotavljanju oziroma dopolnjevanju dejanskega stanja, pač pa (poleg nejasnosti in protislovnosti razlogov izpodbijane sodbe) le pavšalno navaja, da je sodišče "bilo ves postopek pristransko in je tožnici kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja", z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more uspeti.
ZUP (1986) člen 137, 137/3. ZUN člen 53, 54, 55, 57.
lokacijsko dovoljenje - poziv na predložitev lokacijske dokumentacije - zavrnitev zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja
Ker tožnik kljub pozivu ni predložil dokumentacije, potrebne za legalizacijo gradnje, je bila pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja.
avtorskopravno varstvo - kršitev avtorskih pravic - materialne avtorske pravice - moralna avtorska pravica - pravica uporabe in izkoriščanja avtorskega dela - pravica prenosa posamičnih avtorskih pravic - nadaljnji prenos avtorskih pravic - pravica reproduciranja avtorskega dela - pravica distribuiranja - pravica predelave avtorskega dela - pravica prevajanja - plačilo honorarja - civilna kazen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pogodbeni imetnik posamezne materialne avtorske pravice, ki tako pravico brez avtorjevega dovoljenja prenese naprej na tretjo osebo, je kršitelj avtorske pravice in je že za sam prenos tuje avtorske pravice odgovoren po specialnih določbah ZASP in po splošnih pravilih o povrnitvi škode.
Sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, ko pritožbeno sodišče na pritožbeno trditev o prekoračitvi tožbenega zahtevka odgovarja, da tožbeni zahtevek zneskovno ni bil prekoračen (kar v pritožbi ni bilo zatrjevano), ne odgovarja pa na podrobno obrazloženo pritožbeno trditev, da je bilo prisojeno nekaj drugega, kot je bilo na tožbeni dejanski podlagi zahtevano.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - namen ukrepanja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitih posegov v prostor je vzpostavitev prejšnjega stanja, to je stanja pred opravljenim posegom. Način vzpostavitve v prejšnje stanje pa je odvisen od vrste posega.
Za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odstavku 303. člena KZ-51 ni bilo treba, da bi bilo dejanje storjeno v organizirani skupini ali oboroženo ali nasilno.
Obseg obrazložitve obstoja utemeljenega suma kot predpogoja za odreditev pripora je odvisen od faze kazenskega postopka. Obširnejši bo v začetku postopka pri odreditvi pripora, kjer sklep o uvedbi preiskave še ni izdan (2. odstavek 202. člena ZKP), manj pa v primeru podaljšanja po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave: če se v takem primeru dejansko stanje ni v ničemer spremenilo oziroma če so zbrani dokazi stopnjo utemeljenega suma le še povečali, sodišče ne bo ponavljalo v obrazložitvi sklepa vseh okoliščin, ki so bili podlaga za utemeljen sum, temveč se bo smelo sklicevati na že pravnomočno ugotovljen obstoj utemeljenega suma v sklepu o preiskavi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22715
ZKP člen 83, 83/3, 148, 340, 340/3, 371, 371/1-8. KZ (1977) člen 132, 132/1-4.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - obvestila, dana policiji - zloraba pooblastil
Širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določb 3. odstavka 83. člena ZKP ni upravičeno.
URS člen 154, 154/1. CZ (1976) člen 50, 50/1, 50/2. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil člen 1, 6, 7. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri zniževanju carinske stopnje oz. pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 člen 5.
uvoz zaradi proizvodnje za izvoz - vacatio legis
Pri uvozu blaga, opravljenem na podlagi 1. odstavka 50. člena CZ/76 ter 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, gre za poseben carinski postopek, po katerem se določeno blago lahko uvozi brez plačila carine, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka blaga ni izvozila do poteka roka, za katerega je bil dovoljen začasni uvoz, je izgubila pravico do carinske oprostitve in je v skladu s carinskimi predpisi nastopila obveznost plačila uvoznih dajatev.
Pri prodajalki je prišlo do napake v volji, ker je bila v bistveni zmoti. Po prvem odstavku 61. člena ZOR je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, osebe ali okoliščine, ki se po običajih v prometu štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila. Ker sta sodišči ugotovili, da je bila prodajalka v zmoti glede na vrsto rabe parcel, ki ju je prodajala, in da je to v tolikšni meri vplivalo na običajno ceno v prometu, da za tako ceno ne bi sklenila pogodbe, sta pravilno ugotvili bistveno zmoto na strani prodajalke in nato uporabili drugi odstavek 61. člena ZOR, ki omogoča razveljavitev pogodbe. Pred tem sta se prepričali, da je bila prodajalka dovolj skrbna pri sklepanju pogodbe, saj se je na občini pozanimala za prodajno ceno kvadratnega metra travnika.