pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - načelo akuzatornosti - umik obtožbe v postopku pred višjim sodiščem
Naziranje, da je s sklepanjem po podobnosti mogoče zaključiti, da v trenutku odločanja sodišča druge stopnje ni bilo več obtožbe upravičenega tožilca, ker je višji državni tožilec v svojem predlogu podprl pritožbo zagovornika in prav tako kot zagovornik predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe, ni pravilno.
Pritožbeno sodišče je vezano na predlog višjega državnega tožilca le v primeru, ko le-ta izrecno umakne pritožbo, ki jo je zoper prvostopenjsko sodbo vložil okrožni državni tožilec, sicer pa predlog pritožbenega sodišča ne zavezuje.
Zatrjevani fizični napad neidentificiranih napadalcev, za katerega tožnik ni izkazal za verjetno, da bi bil politično motiviran, še ne pomeni preganjanja v smislu standarda, kot ga je izoblikovala mednarodna skupnost.
O varnosti ljudi kot temelju za opredelitev pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne moremo govoriti samo tedaj, ko gre za kazniva dejanja zoper življenje in telo, temveč tudi tedaj, ko je ogrožena varnost posameznika z napadi na njegove pravice, svoboščine, njegovo zdravje ali zdravje skupnosti.
oprostitev plačila sodnih taks - kriteriji za odločanje o oprostitvi - status invalida
Kriterije za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah. Kriteriji se nanašajo izključno na premoženjsko stanje (1. odst. 13. čl. ). Status invalida torej sam po sebi ni kriterij za odločanje o oprostitvi.
določitev funkcionalnega zemljišča - upravičeni predlagatelj - lastnik oziroma uporabnik zemljišča - pravica dovoza prek spornega zemljišča
Upravičeni predlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča je lastnik ali uporabnik zemljišča. Pri pravici uporabe v smislu 46. člena ZUN gre za nekdanjo pravico uporabe na zemljiščih v družbeni lastnini, torej za pravico, ki je bila pravno urejena. Zato dejanska uporaba dovoza brez soglasja lastnika ne pomeni pravice uporabe v smislu 46. člena ZUN.
bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - predlog za izvedbo dokazov - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker kljub zahtevi tožeče stranke v tožbi za izvedbo posameznih dokazov glavne obravnave ni opravilo niti ni v sodbi navedlo razlogov za odločitev na seji.
ZOR člen 178, 178/2, 192, 192/1, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornih vozil - prehitevanje - uporaba varnostnega pasu - obojestranska krivda - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških - zavrženje revizije
Delež krivde toženkinega zavarovanca zaradi nepravilnosti pri prehitevanju kolesarja je bistveno nižji od deleža nasproti vozečega tožnika, ki se ni pravočasno umaknil v desno. Odgovorni osebi ni mogoče naprtiti odgovornosti za škodo, ki je posledica oškodovančeve opustitve uporabe varnostnega pasu. Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Nedovoljenost obeh revizij v delu proti odločitvi o premoženjski škodi, ker ta ne presega revizijskega praga, in proti odločitvi o pravdnih stroških, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil pravdni postopek končan.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahteva uveljavlja kot zmotno ugotovitev sodišča o obstoju vzročne zveze, torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa se po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 2. in 3. odstavka 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
zadostuje ugotovitev, da je investitor gradil v nasprotju s pogoji lokacijskega dovoljenja ter da uskladitev gradnje s pogoji lokacijskega dovoljenja ni mogoča.
Ker je stranka prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila, obsojenec ne more zahtevati izločitve predsednika senata iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP šele v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljnih oblik kaznivega dejanja goljufije, se po ustaljeni sodni praksi lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je z dejanjem povzročena "velika premoženjska škoda" (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki so potrebni, da se dejanje pravno opredeli kot nadaljevano kaznivo dejanje.
pripor - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena po poteku osemdnevnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora, se kot prepozna zavrže.
URS člen 154, 154/1. CZ (1976) člen 50, 50/1, 50/2. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil člen 1, 6, 7. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri zniževanju carinske stopnje oz. pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozublaga v letu 1994.
uvoz zaradi proizvodnje za izvoz - vacatio legis
Pri uvozu blaga, opravljenem na podlagi 1. odstavka 50. člena CZ/76 ter 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, gre za poseben carinski postopek, po katerem se določeno blago lahko uvozi brez plačila carine, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka blaga ni izvozila do poteka roka, za katerega je bil dovoljen začasni uvoz, je izgubila pravico do carinske oprostitve in je v skladu s carinskimi predpisi nastopila obveznost plačila uvoznih dajatev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22730
URS člen 35.KZ člen 146, 146/1.ZKP člen 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje - maltretiranje
Maltretiranju je imanentno večkratno ponavljanje grdega ravnanja, tako da to prehaja že v stanje in je očitno, da pokriva le del pojma grdega ravnanja, kot ga je treba razumeti v kazenskopravnem pomenu besede. Pri slednjem pa je s kazenskopravnega vidika treba razumeti vsa tista ravnanja, ki jih oškodovanec zavrača, s katerimi storilec oškodovancu prizadene telesno ali duševno bolečino manjše intenzitete, ki je več od realne injurie in manj od lahke telesne poškodbe, njena posledica pa se kaže v prizadeti telesni (praske, odrgnine, podplutbe, bolečnost) ali duševni celovitosti (strah, jeza, razburjenje) oškodovanca.
URS člen 154, 154/1. CZ (1976) člen 50, 50/1, 50/2. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil člen 1, 6, 7. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri zniževanju carinske stopnje oz pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 člen 5.
uvoz zaradi proizvodnje za izvoz - vacatio legis
Pri uvozu blaga, opravljenem na podlagi 1. odstavka 50. člena CZ/76 ter 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, gre za poseben carinski postopek, po katerem se določeno blago lahko uvozi brez plačila carine, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka blaga ni izvozila do poteka roka, za katerega je bil dovoljen začasni uvoz, je izgubila pravico do carinske oprostitve in je v skladu s carinskimi predpisi nastopila obveznost plačila uvoznih dajatev.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 340, 340/2, 442, 442/2.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - glavna obravnava - skrajšani postopek - sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti - kršitev pravice do obrambe - branje zapisnikov s soglasjem strank
Nesprejemljivo je stališče, da se predlog za preložitev prejšnje glavne obravnave samodejno podaljšuje tudi na naslednje glavne obravnave.
Kadar se glavna obravnava opravi v obdolženčevi nenavzočnosti, ko se šteje, da se je odpovedal svoji pravici iz 2. alinee 29. člena Ustave, se smejo v soglasju s tožilcem prebrati tudi zapisniki, za katere zakon določa, da se smejo prebrati samo s soglasjem obeh strank (2. odstavek 340. člena ZKP).