davčni dolg - prisilna izterjava - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga
Določbe Zakona o davčnem postopku se uporabljajo tudi za odločanje o pravici do izterjave davčnega dolga v primerih, ko je zastaranje začelo teči po prej veljavnih predpisih, ni pa se po njih izteklo.
Zainteresirana oseba lahko torej zahteva razveljavitev znamke, vendar samo na dejanski podlagi iz 90. člena ZIL in v postopku iz 91. člena ZIL. Razveljavitve znamke v drugem postopku, na primer v postopku za priznanje znamke, zakon ne predvideva.
Pri presoji, ali je znak podoben prej zavarovanemu znaku koga drugega za isto ali podobno vrsto storitev, je treba izhajati iz celotnega vtisa, ki ga le-ta napravi na povprečnega potrošnika. Primerja se celotna podoba prijavljenega znaka, tako s fonetičnega kot tudi z vizualnega in pomenskega vidika, pri čemer se upoštevajo prevladujoči deli znaka.
Vtis je, da je znak tožeče stranke izpeljava z znamko zavarovanega znaka prizadete stranke.
Tožnik po tem, ko je bil v sodnem postopku s sklepom o zavrnitvi ugovora nedvomno seznanjen, ne more zatrjevati, da mu ni bil vročen oziroma da zanj sploh ne ve, pri tem pa odločitev disciplinskih organov najmanj v delu o izbiri disciplinskega ukrepa izpodbija po vsebini.
Plačilni nalog je izvršilni naslov v smislu ureditve 4. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku, če ima potrdilo o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je odločil o obveznosti.
prenehanje delovnega razmerja - razlog za prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičena odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev) je, če jo delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo že v postopku pri delodajalcu ugotovljeno, potrjeno pa tudi v postopku pred sodiščem, da tožnik po 14.9.1999 ni imel upravičenega razloga za izostanek z dela, je pravilen zaključek, da je z dela izostal več kot zaporednih pet delovnih dni neupravičeno, kar je razlog za prenehanje delovnega razmerja. Pri tem revizijsko sodišče soglaša z ocenami nižjih sodišč, da ustno izrečena prepoved prihoda na delo direktorja tožene stranke in grožnja z odstranitvijo iz tovarne, če se bo vanjo vrnil, ki je bila sicer povsem neprimerna, dejansko izgubi težo zato, ker je tožnik naslednji dan brez težav prišel v tovarno, iz česar je bilo jasno razvidno, da prepoved prihoda v tovarno ni bila mišljena tako, kot je bila izrečena.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama
Ker je bila v tej zadevi tožba vložena po uveljavitvi ZPP, je treba upoštevati določbo tretjega odstavka 86. člena, kar pomeni, da tožnik ne more sam vložiti revizije. Tožnik bi lahko sam vložil revizijo le, če bi imel opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86.