določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča
S postopki in odločitvami sodišča nezadovoljna stranka ima na voljo prav za take primere predvidene druge pravne poti in zato ne more biti to hkrati še drug tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - dodelitev otroka - koristi otroka - samovoljen odvzem otroka
Pravni red mora samovoljno ravnanje očeta, ki je odpeljal otroka, sankcionirati tako, da bo posledica doletela očeta. Takšno očetovo ravnanje mora sodišče ob odločanju o dodelitvi otroka presojati izključno z vidika otrokovih koristi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - kapitalizirane zamudne obresti - zavrženje revizije
Denarni zahtevek, ki ga je vtoževala tožeča stranka, predstavlja vsoto glavnice, ki revizijske vrednosti ne dosega, in kapitaliziranih obresti. Revizija zato ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - vpliv sodnikov na odločanje sodelavcev
Okoliščina, da je s pravdno stranko povezan sodnik sodišča, ki zadevo obravnava, ni (vselej) tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Nepristranskost se zagotavlja v okviru instituta izločitve sodnika. Vpliv sodelavcev na sodnika pa izključuje sistem večstopenjskega in senatnega sojenja ter obveznost sodnika, da mora varovati nepristranskost in neodvisnost sojenja ter opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08513
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1, 339/2-14.
delitev skupnega premoženja zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ker niso ugotovljena tožničina vlaganja v gradnjo prizidka v stanovanjski hiši, je neutemeljen njen tožbeni zahtevek na ugotovitev solastnine in na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost
Ker oporočitelj ob zapisu oporoke dva dni pred smrtjo zaradi hude in nepopravljive okvare njegovega možganskega in osebnostnega funkcioniranja ni bil več sposoben za razsojanje, je izpodbijana pravnomočna odločitev, da oporoka ni veljavna, v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZD in torej materialnopravno pravilna.
ZOR člen 177, 177, 177/3.ZPP člen 374, 374/2, 377.
oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - objektivna in krivdna odgovornost - trčenje kolesarja in tovornega vozila - ravnanje oškodovanca - vmesna sodba - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za materialnopravno pravilno ovrednotenje tudi tožničinega krivdnega prispevka k nastali ji škodi v okviru določbe tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 177. člena ZOR je treba nujno upoštevati, da je bilo za zavarovanca tožene stranke kot voznika tovornjaka (upravljalca nevarne stvari) tožničino dejanje takšno, ki ga tudi po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti ni mogel pričakovati in da se v dani situaciji posledicam tožničinega dejanja tudi ni mogel izogniti; lahko bi jih preprečil ali le zmanjšal njihov obseg kvečjemu v primeru hitrosti njegove vožnje, nižje od tudi sicer dovoljene glede na cestnopravne predpise. Ta njegova možnost pa je bila znotraj porazdelitve odškodninske odgovornosti po enakih delih pravilno upoštevana, saj voznik tovornjaka ob pogojih za pravilno prehitevanje ni mogel pričakovati, da bo ves čas ob desnem robu ceste vozeča kolesarka, ki jo je že prej videl, prav v trenutku prehitevanja nenadoma začela s polkrožnim zavijanjem čez cesto za 180 stopinj, ne da bi se prepričala ali to lahko varno stori in ne da bi svojo namero predhodno kakorkoli nakazala.
Upravljalca smučišča zadene odgovornost, ker v gosti megli dopušča spust po progi, vendar pa mora tudi smučar ob poslabšani vidljivosti storiti vse, da zaščiti lastno varnost in varnost drugih smučarjev.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje
Tožnici celotna prisojena odškodnina je v primerjavi s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih, opravljeni po poenotenem preračunu valutnih razmer na dan sojenja na prvi stopnji, ustrezno oziroma primerno umeščena v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva vrnitev darila, ki ga je dala tožencu zaradi sklenitve zakonske zveze s svojo hčerjo (četrti odstavek 210. člena ZOR). Vendar pa tožnik od toženca lahko zahteva le vrnitev tistega, kar mu je zaradi sklenitve zakonske zveze s hčerjo podaril.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je lahko predmet revizijske presoje le v okviru pritožbene in revizijske trditvene podlage.
ZOR člen 608, 609, 623.ZASP člen 5, 5/2-9, 10, 39, 39/4, 99.
ugovor neizpolnitve - jamčevanje za stvarne napake - pogodba o naročilu avtorskega dela - navodila naročnika
Ugovor naročnika, da je arhitekt naredil idejno rešitev v nasprotju z dogovorom in izdelal nekaj drugega, ni ugovor stvarne napake, marveč ugovor neizpolnitve.
Sodišče na ugovor zastaranja ne pazi po uradni dolžnosti. Zato dejstev, ki so pomembna za presojo utemeljenosti takšnega (materialnopravnega) ugovora, ne ugotavlja po uradni dolžnosti, samo od sebe.
ničnost patenta - patent s skrajšanim trajanjem - predmet patentnega varstva - ustvarjalni dosežek tehnične narave
Objekt (predmet) patenta (tudi s skrajšanim trajanjem) je ustvarjalni dosežek tehnične narave. Poudarek je na področju tehnike. Iti mora za sredstvo oziroma metodo, s katero se obvladujejo naravni zakoni in izkoriščajo naravne dobrine, konkretno: za sredstvo oziroma metodo, ki bi omogočila racionalnejši način dela ali izdelave plačilnih kartic oziroma racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov.
Denarni znesek ni species; ker tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno poslala tak osnutek pogodbe, ki bi bil v skladu z razpisnimi pogoji, mora tožeči stranki vrniti prejeto varščino.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sedež dolžnika - krajevna pristojnost
Ker je upnik na prvem mestu predlagal izvršbo z rubežem dobroimetja, ki ga ima dolžnik na kateremkoli računu, zlasti pa na transakcijskem računu pri banki, se zato krajevna pristojnost sodišča ravna po sedežu dolžnika (136. in 100. člen ZIZ-A).
Tožeča stranka se ni sklicevala na okoliščino, zaradi katere dejansko ni mogla sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (na primer na oviro v dostopu do sodišča ali na motnjo v poslovanju sodišča), temveč na okoliščino, izvirajočo iz njene sfere (na odlašanje pri sodnem uveljavljanju terjatve), ki pa ne opravičuje njene pasivnosti oziroma je ne upravičuje do zadržanja zastaranja (po 383. členu ZOR), saj je nepremagljiva ovira lahko le tista okoliščina, ki je stranka ni zakrivila.
dohodnina - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zakoniti razlog za odpravo odločbe
Nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje lahko pripelje do kršitve materialnega zakona, vendar zaradi tega ni mogoče odpraviti odločbe po nadzorstveni pravici.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - načelo akuzatornosti - umik obtožbe v postopku pred višjim sodiščem
Naziranje, da je s sklepanjem po podobnosti mogoče zaključiti, da v trenutku odločanja sodišča druge stopnje ni bilo več obtožbe upravičenega tožilca, ker je višji državni tožilec v svojem predlogu podprl pritožbo zagovornika in prav tako kot zagovornik predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe, ni pravilno.
Pritožbeno sodišče je vezano na predlog višjega državnega tožilca le v primeru, ko le-ta izrecno umakne pritožbo, ki jo je zoper prvostopenjsko sodbo vložil okrožni državni tožilec, sicer pa predlog pritožbenega sodišča ne zavezuje.