ničnost pogodbe – izpodbojnost – sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe
Razlogi za neveljavnost ali prenehanje veljavnosti pogodbe niso samo ničnostni ali izpodbojnostni razlogi, s katerimi tožnica ni uspela, pač pa tudi razvezni razlogi, drugi v zakonu določeni razlogi, pa tudi soglasje samih strank. Tako kot pogodba nastane na podlagi sporazuma strank, lahko na enak način kasneje preneha veljati, torej na podlagi sporazuma pogodbenikov. Svoje soglasje lahko stranka izjavi ne le z besedami, temveč tudi konkludentno, torej z ravnanjem, ki kaže na njeno voljo.
Po prvem odstavku 112. člena ZOR sicer res lahko zahteva razveljavitev pogodbe (le) pogodbena stranka, v interesu katere je bila ugotovljena izpodbojnost. Bistvo te določbe je v odrekanju aktivne legitimacije za izpodbijanje pogodbe tretjim. Tožnice pa ni mogoče šteti za tretjega: je dedinja in univerzalna pravna naslednica ene od pogodbenih strank in (skupaj s sodediči) nadaljuje njen pravni položaj. V pravdi za razveljavitev pogodbe ali za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke so v tem primeru enotni in nujni sosporniki. V teoriji in v sodni praksi pa je uveljavljeno stališče, da so v sporih o obsegu zapuščine vsi dediči nujni in ne le enotni sosporniki in da morajo zato v pravdi nastopati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, in sicer ne glede na njihova morebitna priznanja zahtevka pred pravdo ali med pravdo.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – nepopolna vloga – priloge
Tožniku je bila pravnomočno prisojena odškodnina v dveh delih. Toženčeva revizija v zvezi s prvo sodbo je prepozna; glede druge sodbe pa je glede na čas izdaje prvostopenjske odločbe treba upoštevati določbe ZPP-D in bi bila tako revizija dovoljena le, če bi jo revizijsko sodišče dopustilo v skladu s 367. a členom ZPP. Reviziji nista bila priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije in zato niso podane predpostavke dovoljenosti revizije.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – trditveno in dokazno breme - prekluzija – prepozno navajanje dokazov in dejstev
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da bi toženec terjatev iz naslova vlaganj v najeto nepremičnino lahko pobotal le z enakovrstno terjatvijo lastnice nepremičnine S. P. Zato ni ravnalo napačno, ko ni obravnavalo toženčevih ugovorov v zvezi z upoštevanjem vlaganj v najeto nepremičnino. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je upoštevajoč zgoraj navedena dejstva sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v skladu s 366. členom ZOR pisna pripoznava zastarane terjatve pomeni odpoved zastaranju in da je zato toženec tožniku dolžan vrniti posojeni znesek.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015089
ZKZ člen 83, 83/1, 83/3, 96, 96/4. ZTLR člen 28, 28/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – kmetijsko zemljišče – komasacijski postopek – menjalna pogodba - ničnost – priposestvovanje
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.
Pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni sklenjena v skladu s prisilnimi določbami ZKZ, je nična (103. člen ZOR). Zato je za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka pomembno ali so določbe ZKZ ob sklenitvi aneksa veljale in ali je ob sklenitvi aneksa prodano zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.
Poglavje ZKZ je bilo razveljavljeno od 28. 3. 2003 do uveljavitve ZKZ-B dne 17. 4. 2003, ko so spet začele veljati prisilne določbe glede prodaje kmetijskih zemljišč. Aneks je bil sklenjen 18. 12. 2002, torej v obdobju, ko so veljale določbe o obvezni prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ. Tako je nepravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da sankcija ničnosti aneksa ne more zadeti.
pritožba – vročanje prokuristu – zastopnik prokurist samostojnega podjetnika posameznika – oseba določena za sprejemanje dokumentov – oseba, ki razpolaga s pečatom
Vročitev pošiljke samostojnemu podjetniku posamezniku, ki kljub pozivu in urgenci sodišča prve stopnje, ni posredoval podatkov, kdo je njegov zastopnik oziroma oseba, ki ji je zaupano razpolaganje z njegovim pečatom in ob upoštevanju dejstva, da je bil prevzemnik pošiljke kot pritožnikov „zastopnik – prokurist“ vpisan v Poslovni register Slovenije, je bila v skladu z 91. členom ZUP, saj se „zastopnika – prokurista“ glede na navedene okoliščine utemeljeno šteje za osebo, ki je bila določena za sprejemanje dokumentov.
ZPP člen 180, 180/2, 319. ZTLR člen 37. ODZ paragraf 974.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - zavrženje revizije - subjektivne meje pravočasnosti - reivindikacijska tožba - posodba do preklica - prekarij - brezplačna raba nepremičnine
Izostala ocena vrednosti spornega predmeta iz nasprotne tožbe za ugotovitev toženčeve lastninske pravice in izdajo zemljiškoknjižne listine ima za posledico nedovoljenost revizije.
Iz pravil o subjektivnih mejah pravnomočnosti izhaja, da sta na v konkretni zadevi zavrnilni sodbeni izrek o toženčevi lastninski pravici vezani obe pravdni stranki. Zato toženec v revizijskem postopku proti revizijsko izpodbojni odločitvi o samem tožbenem zahtevku ne more doseči drugačne presoje o svojem lastništvu v okviru ugovora kot obrambnega sredstva proti tožnikovem reivindikacijskemu zahtevku.
Soglasje tožnikovega pravnega prednika s 17. 6. 1981 toženca ne upravičuje do brezplačne rabe zemljišč v neomejenem časovnem obdobju. Na tej podlagi vzpostavljeno pravno razmerje je prekarij, torej neobvezna posodba do preklica. Zato lahko lastnik terja stvar nazaj poljubno in kadarkoli.
Pri uveljavljanju dveh zahtevkov z različno podlago ima navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže.
Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da ima tožnica predkupno pravico?
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da zaradi navideznosti sporazumne razveze prodajne pogodbe ni prišlo do prenehanja pravice predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe?
Ugovor, da je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo ustavno pravico iz 19. člena Ustave RS (varstvo osebne svobode), ni utemeljen. Tožniku je bil v prisotnosti njegove pooblaščenke po tolmaču ustno naznanjen ukrep omejitve gibanja. Pojasnjeno mu je bilo, da se bo ta ukrep izvajal v prostorih Centra za tujce v Postojni in da bo v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZMZ prejel pisni odpravek sklepa o omejitvi gibanja v materinem jeziku, s tem pa je bilo uresničeno varstvo osebne svobode iz določbe 19. člena Ustave RS, po kateri mora biti vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – dodatni rok – poslovna odškodninska odgovornost – najemna pogodba - zamuda z izročitvijo ključev – trditvena podlaga – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ker rok za izpolnitev pogodbe ni bil bistvena sestavina pogodbe, je tožnik moral tožencu dati dodatni rok za izročitev ključev najetega poslovnega prostora. Vendar pa sam v tem dodatnem roku po ključe ni prišel, zato neizpolnitve pogodbe ni mogoče pripisati tožencu. Vzročna zveza med dvodnevno zamudo pri izročitvi ključev in zatrjevano škodo ni dokazana, saj tožnik v tej smeri ni zmogel ponuditi ustreznih trditev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015179
OZ člen 131, 190. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme
Tožnica svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z uveljavljanima zahtevkoma (odškodninskim in obogatitvenim) glede na neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj ni zmogla.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – podelitev koncesije - primernost in strokovna utemeljenost kadrovskega pogoja za koncesionarja - zaposlenost veterinarjev – krajši delovni čas – zelo hude posledice – ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme je na strani revidenta.
Ker revidentova neizbira ne temelji na dejstvu, da ima revident zaposleno in prijavljeno veterinarko s krajšim delovnim časom, temveč na dejstvu, da revident na novih začetih 300 KMG-MID s prijavljeno kadrovsko zasedbo ni pokril polnega delovnega časa enega delavca, izpostavljeno vprašanje ni pomembno za odločitev v obravnavanem primeru in zato tudi ne more biti pomembno pravno vprašanje.
Pridobitev nove koncesije na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril in kot tako (tudi za dosedanjega koncesionarja) zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog državnega tožilca – načelo kontradiktornosti - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Predlog državnega tožilca, ki se v celoti sklicuje na že podane predloge in odločbe sodišča, je ustrezno obrazložen in sposoben za obravnavo.
Obrambi bi morala biti dana možnost izjaviti se o predlogu za podaljšanje pripora, vendar pa vložniki zahteve za varstvo zakonitosti ne obrazložijo, v čem je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
Odsotnost enega od štirih elementov civilnega delikta pomeni neutemeljenost odškodninskega zahtevka. Dokazno breme glede obstoja škode in njene višine je na strani oškodovanca.
Za odgovor na neutemeljenost procesnega očitka v zvezi z odločitvijo v škodo toženca zadostuje napotilo na vsebino 359. člena ZPP in opozorilo, da toženec ni bil edini pritožnik, še več, toženec prvostopenjske odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka ni izpodbijal, pač pa o zavrnitvi nasprotnega tožbenega zahtevka. Vložitev tožbe zaradi vrnitve posojila ni nedovoljeno razpolaganje, ki naj bi nasprotovalo moralnim pravilom. Za uporabo pravila o prostem preudarku pri določitvi višine škode zakon terja določene pogoje, katerih obstoj mora stranka zatrjevati pravočasno že v postopku na prvi stopnji.
razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Po izrecni določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Revizijsko sodišče in stranke so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki so prestala preizkus tudi na pritožbeni stopnji.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 23, 24, 24/1, 24/2, 24/3. ZPP člen 80, 325, 325/1, 325/2.
dovoljenost pritožbe – zavrženje – smrt stranke – pritožba, vložena v imenu pokojnega pritožnika – nedovoljena pritožba - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za dopolnitev sklepa - sodne takse
Neobstoječa oseba ne more vložiti pritožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka po vložitvi pritožbe, vložene v imenu mrtvega pritožnika, zato ni mogoče odpraviti.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse, vložen dne 19. 10. 2010, je glede na 8-dnevni rok po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 prepozen, saj je bil drugotožnik z zamudo seznanjen najkasneje dne 2. 9. 2010, ko je prejel sklep o ugotovitvi umika pritožbe in zavrženju predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
Predlog za dopolnitev sklepa, vložen dne 7. 10. 2010, je glede na 15-dnevni rok po prvem odstavku 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 prepozen, saj je bil drugotožniku sklep, glede katerega je predlagal dopolnitev, pravilno vročen dne 2. 9. 2010.
Zakonski oziroma samski stan obsojenca ne predstavlja olajševalne okoliščine, prav tako tudi ne namera obsojenca in njegove žene, da bosta imela otroka.