predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – procesna skrbnost stranke – opredelitev vrednosti spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevek – navadni sosporniki – nepopoln predlog – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da bi predlagatelj moral izkazati, da je v pravdnem postopku opredelil vrednosti posamičnih zahtevkov, uveljavljanih v razmerju do posameznega toženca.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 87, 137, 137/1, 139, 380, 380/2.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - vabilo na zagovor - vročitev odpovedi po pooblaščencu - vročitev vabila na zagovor - nepotrebnost zagovora
Obrazložitev sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da je pooblaščenec tožene stranke na zahtevo pooblaščenke tožnice le-tej podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni mogoče šteti za osebno vročitev in je po stališču sodišča druge stopnje razlog za nezakonitost odpovedi, je materialnopravno napačna. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče veljavno vročiti pooblaščencu.
Zakon z zahtevo po zagovoru in pisnem vabilu na zagovor z obrazloženim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 83. člena ZDR) zasleduje namen seznanitve delavca z očitki kršitev pogodbenih in drugih obveznosti zaradi priprave na obrambo, ki jo delavec realizira z zagovorom. Tega namena ni mogoče doseči, niti ga ni ustrezno zahtevati, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca že v naprej neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Zaradi neopredeljenosti višine bruto plače ob očitni spornosti le te in upiranju tožene stranke za obračun in izplačilo višjega zneska je izrek sodne odločbe, ki sledi nedoločnemu tožbenemu predlogu brez opredeljenega zneska bruto plače, glede reparacijskega zahtevka o obračunu bruto in izplačilu neto plače nerazumljiv in je v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri se višina bruto plače obsežno ugotavlja.
ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 81, 81/5, 337, 343, 343/1, 352.ZIZ člen 55, 55-8, 55-9.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razlaga zakona - zavrženje pritožbe - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dovoljenost pritožbe - procesno nasledstvo - časovne meje pravnomočnosti - namenska razlaga - aktivna stvarna legitimacija - jezikovna razlaga - osebne pravice - pritožba tožene stranke - smrt oškodovanca kot tožnika med pritožbenim postopkom in vodenje - prehod terjatve na dediče
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem s pravnomočno sodbo (ali pisnim sporazumom). To pomeni, da v trenutku smrti tožnika – med pritožbenim postopkom - na dediče ni mogla preiti in je ugasnila.Kadar pritožnica svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more (več) izboljšati (terjatev iz naslova nepremoženjske škode namreč ni več), pravni interes za pritožbo ni podan.
ZDR člen 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust – nadomestilo za neizrabljeni letni dopust – odškodnina za neizrabljen letni dopust – možnost izrabe letnega dopusta – bolniška odsotnost
Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
Delavec v obdobju, v katerem je upravičen do odsotnosti z dela v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ni dolžan koristiti
odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna doba pri delodajalcu
Glede na ureditev odpovednega roka v ZDR je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je za odločitev v sporu pomemben le seštevek obdobij delovne dobe tožeče stranke pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih, ne glede na kontinuiteto njene zaposlitve oziroma ne glede na tako imenovano delovnopravno nasledstvo na podlagi spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR oziroma na podlagi prevzema na delo v smislu 15. člena bivšega ZTPDR in podobnih podlagah.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 40c, 40c/3, 164, 165, 165/4.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – prodaja deleža družbenika v družbi
Z določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ za primer naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo dolžnikovih nepremičnin predvidene izjeme od splošnega pravila o krajevni pristojnosti iz določbe tretjega odstavka 40. c člena istega zakona ni mogoče širiti tudi na primere naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo deleža družbenika v družbi.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je bila zakonita in je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo z iztekom odpovednega roka. Taka odločitev pa pomeni, da je neutemeljen tudi zahtevek za reintegracijo in prav tako tudi za vse denarne zahtevke za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela. Prav tako v takem primeru ni podlage za odločanje o odškodnini po 118. členu ZDR.
ZPIZ člen 134. ZPIZ-1 člen 397, 446. ZTPDR člen 49. SKPgd člen 43.
invalid II. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – plača - stimulativni del plače -delovna uspešnost
Del plače na podlagi delovne uspešnosti je sestavni del plače, ki je bil, sklicujoč se na podjetniško kolektivno pogodbo, določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da je tožnica ta del plače (stimulativni del v višini 34%) prejemala v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe in torej v skladu s pogodbo o zaposlitvi, je presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka v plačo, določeno ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo utemeljeno vštela tudi ta del plače, pravilna.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje za določen čas
Tožena stranka je sočasno, ko je tožnikom odpovedala pogodbe o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu (takšnega števila) voznikov, zaposlovala na istih delih delavce za določen čas – in to zaradi začasno povečanega obsega dela. Torej v času odpovedi evidentno ni moglo iti za zmanjšan obseg dela voznikov.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 227.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - višina stroškov - dokazno breme
Tožnik je sporni pregled opravil pred operacijo prednjih križnih vezi, za katero ni pridobil predhodne odobritve tožene stranke, niti niso bili stroški operacije tožniku priznani v tem socialnem sporu. Zato je pritrditi revizijskim navedbam, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 227. člena Pravil in tožniku priznalo povračilo stroškov kontrolnega pregleda kot samostojne zdravstvene storitve, saj za to ni imelo pravne podlage v določbah Pravil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prestajanje zaporne kazni - prestajanje zaporne kazni več kot šest mesecev – seznanitev z odpovednim razlogom – zagovor - pooblastilo za odpoved - odvetnik
Dejstvo daljšega prestajanja zaporne kazni od 6 mesecev je eden izmed elementov razloga za izredno odpoved po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato ni dovolj, da delodajalec izve za prestajanje zaporne kazni, seznanjen mora biti tudi z njegovim trajanjem.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 207. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 36, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik
Kot nepotrebno naj bi postalo, da tožnica delo predsednice sindikata opravlja na profesionalen način, na za to posebej sistemiziranem delovnem mestu. Opredelitev in ukinitev delovnega mesta profesionalnega sindikalnega zaupnika ni vezano na potrebe v delovnem procesu pri delodajalcu. Pomeni dogovorjen način zagotavljanja dela sindikalnih zaupnikov, kar je zakonska obveznost delodajalca (207. člen ZDR). Zato spremembe v organizaciji delovnega procesa in potrebe po opravljanju določenega dela v tem procesu neposredno nimajo vpliva na potrebnost ali nepotrebnost dela sindikalnega zaupnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – rok za odpoved
Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi tožniku v letu 2008 ni odpovedala. Ne zato, ker ne bi obstajal utemeljen poslovni razlog, temveč zato, ker tožniku kot zaščitenemu delavcu tega ni mogla in smela. Kakor hitro pa (zakonske) zaščite pred odpovedjo ni bilo več, je odpadla tudi ovira za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri odločitvi o tem, pa se tožena stranka ni oprla le na okoliščine in razloge, ki jih je ugotavljala v šolskem letu 2008/2009, temveč je dejansko preverjala, ali razlogi še vedno obstajajo tudi v novem šolskem letu.
ZPol člen 67, 67/1, 67/1-2, 68. Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb člen 53. ZSKZDČEU člen 114.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna kazenska sodba - delavec policije - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Na podlagi Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb in ZSKZDČEU je vzpostavljeno sodelovanje med državami članicami v smislu medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti.
Pravnomočnost sodbe je dejstvo, ki nastopi po zakonu pod določenimi pogoji in na to dejstvo obstoj klavzule oziroma potrdila ne vpliva. Izdaja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 68. člena ZPol je vezana na prejem pravnomočne sodbe in ne na prejem potrdila o pravnomočnosti.
ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 81, 81/5, 337, 343, 343/1, 352. ZIZ člen 55, 55-8, 55-9.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razlaga zakona - zavrženje pritožbe - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dovoljenost pritožbe - procesno nasledstvo - časovne meje pravnomočnosti - namenska razlaga - aktivna stvarna legitimacija - jezikovna razlaga - osebne pravice - pritožba tožene stranke - smrt oškodovanca kot tožnika med pritožbenim postopkom in vodenje - prehod terjatve na dediče
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem s pravnomočno sodbo (ali pisnim sporazumom). To pomeni, da v trenutku smrti tožnika – med pritožbenim postopkom - na dediče ni mogla preiti in je ugasnila.
Kadar pritožnica svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more (več) izboljšati (terjatev iz naslova nepremoženjske škode namreč ni več), pravni interes za pritožbo ni podan.
dopuščena revizija - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnikov za postavitev drugega (novega) sodnega izvedenca medicinske stroke in za zaslišanje vseh izvedencev medicinske stroke iz kazenskega postopka, kršene določbe pravdnega postopka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršba – kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnine iz različnih katastrskih občin
Okrajno sodišče v Kamniku ni odločilo o predlogu za izvršbo v celoti, pač pa le delno, glede nepremičnin v k.o. Kamnik. Res za to ni bilo krajevno pristojno, a je bila kršitev s pravnomočnostjo sklepa sanirana. Delna odločitev o predlogu, ne pomeni, da mora odločiti še o tistem delu predloga, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine v k.o. Filovci. Namen določb 166. člena ZIZ je (tudi) v racionalizaciji in pospešitvi odločanja in opravljanja izvršbe na več nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč. V konkretnem primeru cilja racionalizacije in pospešitve ne bosta pomembno prizadeta. In tudi, če bi bila, to ne bi moglo imeti nobenega vpliva na odločitev v sporu o pristojnosti: Okrajno sodišče v Murski Soboti je namreč izključno krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo opravo izvršbe.
objava popravka – napačna objava popravka - rok za vložitev tožbe – začetek teka roka - načelo sorazmernosti
Res je, da se namen pravice do popravka lahko doseže le s hitrim odzivom na objavljeno obvestilo. Vendar pa doseganje hitrega odziva ne sme iti na račun prikrajšanja prizadetega glede možnosti za uresničevanje pravice do popravka. Subjektivni interes mora biti postavljen pred interes javnosti. To bistvo oziroma jedro pravice do popravka je treba upoštevati tudi pri razlagi 33. člena ZMed.
V primeru, ko odgovorni urednik popravek objavi na nepravilen način bodisi v roku za objavo popravka ali pa kasneje, vendar še pred potekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, 30-dnevni rok teče od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu z ZMed. S takšno razlago se prizadetemu omogoči, da ustrezno zavaruje svoje osebnostne pravice, obenem pa se rok za vložitev tožbe v najslabšem primeru podaljša le za 30 dni.