povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri sta v relevantnem obdobju od 1. 1. 2006 do 14. 8. 2008 prebivali tožnici, je od ceste oddaljena 40 metrov, v tem obdobju pa sta bili tožnici praktično ves čas doma (prva tožnica je upokojenka, druga tožnica je invalid I. kategorije).
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 282, 282/2, 296, 298, 298/1, 305, 305/4.SPZ člen 167, 167/1, 167/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ločitvena pravica - prijava v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - sistemska razlaga zakona
Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 371, 377, 378. ZOR člen 210.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – povrnitev vlaganj v nepremičnino – neupravičena pridobitev – zavrženje revizije
Sodišči sta zaključili, da so v nepremičnino tožencev vlagale vse pravdne stranke, vključno s tožnikom. Vendar je za odločitev v tej zadevi ključna njuna ugotovitev, da se vrednost nepremičnine s tem ni povečala in da toženci ob upoštevanju obogatitvenega načela s temi vlaganji niso bili obogateni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava pa tožnik ne uveljavlja.
ZPP člen 371, 380, 380/1. OZ člen 198, 347, 347/1, 349. ZOR člen 219, 372, 372/1, 374. ZASP člen 81, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-4, 153.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
ZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem primeru je po Pravilniku, ki predvideva mesečno plačevanje honorarjev in nadomestil, za katera sicer velja splošni zastaralni rok, mogoče sklepati o občasni naravi vtoževanih terjatev in posledično o triletnem zastaralnem roku po prvem odstavku 347. člena OZ (prej prvem odstavku 372. člena ZOR).
Ker v konkretni zadevi med pravdnima strankama ni bila dogovorjena (dovoljena) uporaba avtorskih del, je toženec kršil avtorske pravice, ki jih ščiti tožnik, in je temelj tožbenega zahtevka, upoštevaje tožnikovo trditveno podlago, mogoče najti v določbah OZ (prej ZOR) o neupravičeni obogatitvi (konkretneje v določbi 198. člena OZ oziroma prej 219. člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist).
Glede na to, da je tožničina trditvena podlaga glede nastanka škode zaradi toženčeve kršitve konkurenčne klavzule pomanjkljiva in presplošna, v delu pa tudi neustrezna, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine pravilna.
Zaradi načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke.
premoženjsko zavarovanje – izguba zavarovalnega kritja – zavarovalna pogodba - zavarovalna polica – sprememba zavarovalne pogodbe – izdaja nove zavarovalne police – plačilo premije – zamuda s plačilom premije
Samo zato, ker je polica tudi legitimacijski papir, je uveljavljena praksa, da se morebitne spremembe zavarovalne pogodbe dogovarjajo z izdajo nove police, praviloma z novo številko, ki predstavlja „čistopis“ prvotne pogodbe z upoštevanjem sprememb oziroma dopolnitev. V času škodnega dogodka ni obstajala obveznost tožene stranke, da izplača odškodnino. Tožena stranka je tožeči stranki vročila priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije, ta pa je premijo plačala po nastanku škodnega dogodka, zato je zavarovalnica, upoštevaje določbo tretjega ostavka 937. člena OZ, utemeljeno odklonila plačilo odškodnine. Tožnik je s plačilom premije v enem letu od njene zapadlosti sicer obdržal pogodbo v veljavi, vendar s tem ni mogel za nazaj vzpostaviti zavarovalnega kritja. Drugačna razlaga določbe petega odstavka 937. člena OZ bi bila v očitnem nasprotju z aleatorno naravo zavarovalne pogodbe.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo sta nižji sodišči odločili le o primarnem zahtevku iz nasprotne tožbe. V nasprotni tožbi sta tožnika S. S. in M. S. primarno zahtevala ugotovitev, da sta lastnika nepremičnine vsak do ¼, kar jima je zemljiškoknjižna lastnica H. S. dolžna priznati in jima izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, sicer jo bo nadomestila sodba. V nasprotni tožbi sta vrednost spornega predmeta označila: „nasprotna tožba na priznanje lastninske pravice pcto. 1.150.000,00 SIT.“ Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da na vsakega od obeh tožnikov odpade polovica od v nasprotni tožbi navedene vrednosti spornega predmeta Vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – drugi tehtni razlogi
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razloge, ki jih tožeča stranka navaja, skuša prikazati kot druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Očitki so presplošni in z ničemer podprti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001922
ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 189, 189/2. ZUN člen 82.
sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izgubljeni dobiček - dokazovanje - upravna pristojnost - načelo kontradiktornosti - odškodnina - povrnitev premoženjske škode - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - identičnost historičnega dogodka in strank postopka
Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku je prekršeno, če sodišče svojo odločbo opre na izvedensko mnenje, izdelano v drugem postopku, v katerem vlagatelj revizije ni bil stranka in ni imel možnosti sodelovati; to pa je popolnoma drugačna situacija od te, ki je obravnavana v tem postopku, ko je sodišče prve stopnje navedlo, da je upoštevalo tudi nekatere dokaze, pridobljene v drugi zadevi, v kateri je šlo za presojo odgovornosti tožene stranke za isti (samo časovno različen) življenjski dogodek, stranki obeh postopkov pa sta bili isti.
Zakonitosti odločbe Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, s katero sta bili razveljavljeni lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki ju je tožeči stranki izdala občina, sodišče ne more in ne sme preverjati v pravdnem postopku, ker za kaj takega ni pristojno.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - razžalitev - kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa - prepoved škodljivega ravnanja - lojalnost delavca - novinar - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, niso vezane le na delovni proces (delo v organiziranem delovnem procesu delodajalca), morajo pa biti povezane z naravo dela delavca.
V vsakem konkretnem primeru posebej je treba presoditi, ali prepoved škodljivega ravnanja velja tudi za dejavnosti delavca v času izven delovnega časa in izven prostorov delodajalca.
ZDR člen 34, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5. ZVZD člen 8, 33, 33/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – odklonitev dela – rok za odpoved
Na podlagi prvega odstavka 33. člena ZVZD ima delavec pravico odkloniti delo, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu ali če delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda.
predlog za dopustitev revizije – revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe – pravni interes - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije zoper sklep, zoper katerega je revizija vselej dovoljena, je ni mogoče dopustiti – že zato ne, ker v takem primeru ne more biti podan strankin interes za vložitev predloga za dopustitev revizije.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – spoznavna kriza – pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena
O protispisnosti ni mogoče govoriti, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja, ko gre torej za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, pač pa le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave. To pomeni, da mora sodišče listini pripisati drugačno vsebino od tiste, ki jo ima v resnici, nič več, sicer očitek vsebinskega neujemanja z razlogi sodbe iz protispisnosti kaj hitro preraste v prikrito kritiko dokazne ocene.
Čeprav je bilo v danem primeru višino škode šele treba ugotavljati, strankama ni mogoče odreči pogodbene avtonomije glede omejitve dolžnikove odgovornosti z vnaprej določenim zneskom odškodnine, ki ga mora dolžnik plačati v primeru nastanka škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti. A s to omejitvijo, da lahko v primeru, če je tako določeni znesek v očitnem nesorazmerju s škodo - v smislu, da je očitno višji (ali nižji) - zainteresirana stranka zahteva razveljavitev takšne pogodbene določbe in doseže povrnitev škode skladno z določbo prvega odstavka 243. člena OZ.
Vendar pa pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerem bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Ravno to pa bi se zgodilo z upoštevanjem 8. člena pogodbe, ki tožečo stranko upravičuje do povrnitve pričakovanega dohodka (zneskov provizij), brez upoštevanja stroškov, ki bi ji nastali z opravljanjem pogodbene dejavnosti in morebitnih koristi, ki bi jih tožeča stranka imela pri kršitvi obveznosti. Iz navedenih razlogov je škoda, ki je zaradi kršitve pogodbe tožeči stranki (dejansko) nastala, v očitnem nesorazmerju s pogodbeno dogovorjeno odškodnino.
Revident se zavzema za to, da bi njegovo dejanje presojali v smislu ustavnega testa sorazmernosti oz. opozarja na nesorazmernost izrečenega ukrepa glede na kazenskoprocesni institut dejanja majhnega pomena po četrtem odstavku 358. člena ZKP. Omenjena instituta ni mogoče neposredno prenašati in upoštevati pri izredni odpovedi delodajalca, saj le-ta ni disciplinska (kaznovalna) sankcija, temveč civilna sankcija zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi. Pri tem že sam ZDR določa, da je pogoj za zakonitost izredne odpovedi tudi obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev
Ugotovitvene odločbe o obstoju oziroma neobstoju pogojev za izročitev tujca drugi državi ni mogoče enačiti s pravnomočno končano kazensko zadevo, kot jo zakon pogojuje za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0015140
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - univerzalno pravno nasledstvo družbe - pasivna procesna legitimacija - družbeniki - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Pasivna procesna legitimacija je v pravdi stvar tožeče, ne tožene stranke. Podana je že s tem, ko tožeča stranka označi toženo za dolžnika oziroma, določneje, za nosilca obveznosti iz materialnopravnega razmerja z njim kot upnikom. Vse ostalo, tj. ali je toženec res to, za kar ga tožnik označuje, dolžnik torej, pa je stvar stvarne legitimacije in s tem presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015101
ZPP člen 319, 319/1, 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 184, 184/1.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – smrt tožnika v pritožbenem postopku – dedovanje terjatve za nepremoženjsko škodo – procesnopravno nasledstvo – materialnopravno nasledstvo – subjektivne meje pravnomočnosti - odločanje o pritožbi toženca – dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali glede na določilo prvega odstavka 184. člena OZ smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o toženčevi pritožbi zoper ugodilni del sodbe, s katero je bila tožniku priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od leta 2005 do 14. 8. 2008 prebivali tožniki, je od ceste oddaljena okoli 30 do 40 metrov, v tem obdobju je bil prvi tožnik zaradi zaposlitve odsoten 2-krat po 2-3 mesece, sicer pa, enako kot druga tožnica, brezposeln in praktično ves čas doma. Tretja in četrta tožnica sta bili zaradi šole odsotni z doma 5-6 ur dnevno in peta tožnica okoli 6-7 ur.