ZP-1 člen 14, 155, 155/1-8, 171. ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi o odločilnih dejstvih - obseg preizkusa - odgovornost pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odgovornost samostojnega podjetnika
Vrhovno sodišče preizkuša izpodbijano odločbo samo v okviru razlogov uveljavljene kršitve zakona (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005987
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZPCP-2 člen 19, 85, 127.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti prevoza – vrste licenc in izjeme – prevoz blaga za lastne potrebe
Če se sodišče ne opredeli do navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zagreši bistveno kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006009
ZP-1 člen 68, 68/1, 155, 155/2. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
načelo materialne resnice - obrnjeno dokazno breme - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav je v postopku po prvem odstavku 233. člena ZVCP-1 na storilcu breme, da s predložitvijo razbremenilnih dokazov izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, to ne pomeni, da je v tovrstnih postopkih izključena uporaba načela materialne resnice.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo – zavrženje revizije – zavarovalna pogodba – obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje motornih vozil – pojem uporabe vozila – uporaba vozila kot delovnega stroja
Izhajajoč iz naslova ZOZP, njegovih uvodnih določb in določb tretjega poglavja sodna praksa pojem „uporabe vozila“ iz 15. člena ZOZP razlaga kot uporabo vozila med tipično prometno situacijo - med vožnjo ali ko je podan namen opraviti določeno vožnjo. Smisel obveznega zavarovanja vozila je kritje škode, ki nastane z redno in normalno uporabo vozila v prometu, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi vozila kot delovnega stroja oziroma pogonskega sredstva. Do obravnavanega škodnega dogodka – prelaganja pnevmatskih škarij iz tovornjaka v delavnico toženkine zavarovanke - ni prišlo ob opravljanju bistvene funkcije vozila - prevoza v prometu.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker je bil plačilni nalog
odpravljen,
ne more (več) predstavljati podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje, da tožnica do odškodnine po 118. členu ZDR ni upravičena, ker ji tožena stranka ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je ugotovilo, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na zakonit način, saj v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica podala pravno veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti ni ugotovilo, da bi stranki sklenili pravno veljaven sporazum po 79. členu ZDR, temveč je ugotovilo, da je tožena stranka vsled tožničinega podpisa praznega lista papirja oziroma njene bianko odpovedi tožnici izročila zaključeno delovno knjižico, kar pomeni, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. Zato je sodišče imelo pravno podlago, da je ugodilo njenemu zahtevku po priznanju ustrezne denarne odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – odstop od sodne prakse – dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od 13. 2. 2004 do 30. 10. 2008 prebivali tožniki, je od ceste oddaljena približno 30 metrov, v tem obdobju pa so bili prva tožnica, tretji in peti tožnik zaradi službenih obveznosti odsotni po 8 oziroma 9 ur dnevno, šesta tožnica pa je bila kot upokojenka praktično ves čas doma.
Tožnik je s pogodbo o odkupu terjatve v skladu s prvim odstavkom 437. člena ZOR pridobil tudi hipoteko, toženec pa je bil v času, ko je dal izbrisno izjavo, samo še vpisan v zemljiški knjigi kot imetnik hipoteke, čeprav to dejansko ni bil več. S svojim protipravnim ravnanjem je ob ugotovitvi, da tožnik terjatve ne bi odkupil, če ne bi bila hipotekarno zavarovana, tožniku povzročil škodo, saj bi tožnik lahko svojo terjatev v celoti poplačal iz vrednosti zastavljene nepremičnine.
Ob zaključku, da je tožnik prispeval k nastanku škode, bi moralo sodišče vtoževani znesek prispevku sorazmerno zmanjšati.
dovoljenost revizije – regres zavarovalnice – več oškodovancev – vrednost spornega predmeta – različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je v sporni zadevi šlo za povračilo odškodnin trem oškodovancem, temelji regresni zahtevek tožnice na treh različnih dejanskih podlagah. Zoper toženca je dejansko uveljavljala tri zahtevke, ki so bili sicer prisojeni v seštevku, vendar je za dovoljenost revizije odločilno, da imajo različno podlago in se zato dovoljenost revizije po drugem odstavku 41. člena ZPP presoja glede na vrednost vsakega posameznega zahtevka.
ZJU člen 22, 22/1, 154. ZDR člen 34, 34/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3, 111/2. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti – neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki je prišla v spremenjen in dopolnjen tekst zakona z novelo ZDR-A na pobudo in opozorila delodajalcev, ne vsebuje presoje o (ne)upravičeni odsotnosti delavca z dela. Zakonska določba je tudi pomensko jasna in ne zahteva posebne razlage. Odločilno je le, da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, ob tem da njegova odsotnost traja najmanj pet dni zaporedoma, kljub temu, da bi o razlogih svoje odsotnosti delodajalca lahko obvestil. Če pride le do kršitve, ki se nanaša na neupravičeno odsotnost, takšna odsotnost ne predstavlja kršitve po tretji, temveč drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR; ob takšni kršitvi pa ZDR ne omogoča prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcu že s prvim dnem neupravičene odsotnosti oziroma izostanka.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – vrednost navedena v točkah – zavrženje revizije
V tožbi je tožnica vrednost spornega predmeta označila z navedbo „zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe pct. 1.300.000 tč. in sklenitev kupoprodajne pogodbe.“ V točkah označena vrednost spora po stališču sodne prakse pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta in ima za posledico nedovoljenost revizije.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015070
ZIZ člen 273, 273/1-3. ZZK-1 člen 79, 80.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba - pravni posel - nepremičnina v družbeni lastnini - zaznamba spora v zemljiški knjigi - učinki zaznambe spora - proposestvovanje
Na zaključek, da tožničin prednik oziroma tožnica ni pridobila lastninske pravice niti na podlagi priposestvovanja niti na podlagi pravnega posla, ne vpliva dejstvo, da je bil tekom tega pravdnega postopka izdan sklep o zaznambi spora. Zaznamba spora ima učinke samo, če je v zemljiško knjigo vpisana. Izostanek njenega vpisa pa nima učinkov, ne glede na to v čigavi sferi je okoliščina, da do vpisa ni prišlo.