ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih – odločanje sodišča – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovni državni tožilec z navajanjem, da sodišče dejanskega stanja ni popolno in pravilno ugotovilo, ker ni izvedlo določenih dokazov, s čimer naj bi kršilo določbo četrtega odstavka 65. člena ZP-1, izraža nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VS0015166
ZIZ člen 170, 170/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZZK člen 5, 5/3, 34, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3, 88. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 135, 135/1. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 26. ZPP člen 319, 332.
izvršba na nepremičnino – zaznamba izvršbe – vrstni red vpisa – pridobitev zastavne pravice – učinek zastavne pravice – učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo – začetek zemljiškoknjižnega postopka – vpis, ki ga sodišče opravi po uradni dolžnosti – predlog za izvršbo – sklep o izvršbi – vpis plombe – preuranjena plomba – fantomska plomba – zavarovanje terjatev – sredstva zavarovanja – predhodna odredba – predznamba zastavne pravice – vezanost pravdnega sodišča na odločbo zemljiškoknjižnega sodišča
Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe učinkuje, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Pred tem vpisane plombe ne varujejo vrstnega reda vpisa zaznambe izvršbe.
pridobitev lastninske pravice na premičnini - pravni posel – posestni konstitut – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec
Za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na spornih hladilnih komorah ni bilo veljavnega pravnega naslova. Ker to pomeni, da je tožniku umanjkala že prva predpostavka, potrebna za spremembo lastništva, se z drugo, tj. vprašanjem, ali je posest izvršilnega dolžnika (prodajalca) na spornih stvareh morda rezultat posestnega konstituta, revizijskemu sodišču ni bilo treba ukvarjati.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb – prekršek neznatnega pomena - opomin
Če odločba prekrškovnega organa vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, in jim sodišče, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, zgolj pritrdi, ni podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - postopek z zahtevo za sodno varstvo - dejanje, ki meri na pregon
Dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi. Gre za procesna dejanja, ki jih je potrebno izvesti, da lahko ta organ odloči o tem, ali je podan prekršek in obdolženčeva odgovornost zanj oziroma za procesna dejanja, ki so v relevantni zvezi s to odločitvijo.
Odločitev predsednika višjega sodišča o odstopu oziroma prenosu zadev v reševanje drugemu okrajnemu sodišču ni tako dejanje, ki bi merilo na pregon storilca prekrška.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – odstop od sodne prakse – dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša tožničinih staršev, v kateri je v relevantnem obdobju od 23. 10. 2004 do junija 2005 (9 mesecev) prebivala tožnica, je od ceste oddaljena 10 metrov, v tem obdobju pa je bila tožnica hrupu izpostavljena ves čas. Po preselitvi je živela na drugem naslovu, a se je v obdobju od junija 2005 do 13. 1. 2008 (30 mesecev) med tednom vsakodnevno vračala nazaj k staršem, saj jim je bila pomoč na kmetiji nujno potrebna; slednje obdobje je bila hrupu izpostavljena le čez dan (ponoči in med vikendi pa ne), kar se je odražalo na njenem duševnem ravnovesju.
postopek o prekrških – stroški postopka – odločba prekrškovnega organa – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – pravica do pritožbe
ZP-1 izključuje pravico do pritožbe glede stroškov postopka v odločbah sodišča prve stopnje, storilcu prekrška pa daje pravico do pravnega sredstva - zahtevo za sodno varstvo, če je odločbo o stroških izdal prekrškovni organ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dejanska raba zemljišča odločilna za uporabo določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS4001972
ZSZ člen 45, 49, 50, 51. ZPP člen 13, 14.
stavbna zemljišča – cena stavbnega zemljišča - oblikovanje cene stavbnega zemljišča – določljiva cena – zakonski parametri za oblikovanje cene – oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo
ZSZ je v 50. členu opredelil parametre, ki sestavljajo ceno, dokončno oblikovanje cene pa prepustil občinskim predpisom. Takšen način oblikovanja cene povzema tudi določba 4. člena Pogodbe, ki za izračun cene napotuje na uporabo Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86) in Investicijskega programa za območje urejanja ... Po tej metodologiji je izvedenec gradbene stroke v sodelovanju z izvedenko ekonomske stroke ceno tudi izračunal.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine - ustalitev krajevne pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
Mimo določbe 286.b člena ZPP oziroma presoje sodišča po tej določbi, ki je sploh ne izpodbija, toženec ne more uspešno uveljavljati kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dovoljenost pritožbe zoper sklep višjega sodišča o stroških - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu URS ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče. Kadarkoli višje sodišče glede teme, o kateri odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je sicer zoper tak sklep mogoča pritožba. Vendar pa velja izjema za odločbo o stroških postopka.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006017
ZP-1 člen 2, 56, 56/3, 156, 156-1.
odločba o prekršku – opis prekrška v izreku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – nasilno in drzno vedenje – zakonski znaki prekrška
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vodno zemljišče morja – nasutje morskega dna – zemljišča nastala z nasutjem - gradnja marine – lastninjenje vodnih zemljišč – pravica gospodarjenja občine – pravica upravljanja z marino – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbe
Zemljišča nastala z nasutjem je za potrebe ugotavljanja lastninske pravice potrebno obravnavati kot zemljišča morskega dna, torej kot vodna zemljišča. Vodna zemljišča pa se niso lastninila na podlagi določb ZLNDL, temveč skladno s 1. členom ZLNDL na podlagi določb posebnega zakona - Zakona o vodah iz leta 2002 . Ker se sporna zemljišča niso lastninila na podlagi določb ZLNDL, za odločitev v tej zadevi tako ni pomembno vprašanje dejanskega imetništva pravice uporabe, ki ga izpostavlja tožeča stranka v reviziji.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - resnost opozorila
Delodajalec lahko pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Presoja sodišča v kasnejšem sporu o zakonitosti odpovedi je v tem primeru omejena le na kontrolo, ali je do kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, sploh prišlo in ali ni bilo opozorilo podano iz sicer protipravnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015099
Splošni zavarovalni pogoji NE-94. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga zavarovalne police in splošnih zavarovalnih pogojev – življenjsko in nezgodno zavarovanje – delna invalidnost – višina zavarovalne vsote - dopuščena revizija
Predlogu tožeče stranke se ugodi in se revizija dopusti glede pravnih vprašanj:
ali je na podlagi police št... in Splošnih pogojev Zavarovalnice ... NE-94 ob nastopu 50 % invalidnosti zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu celotno dogovorjeno zavarovalno vsoto za invalidnosti do vključno 50 %, torej v konkretnem primeru 18.168,21 EUR, ali le polovico zavarovalne vsote oziroma znesek 9.084,15 EUR in
ali na podlagi istih splošnih pogojev tožnici pri pogodbeno dogovorjeni invalidnosti do vključno 50 % v znesku 18.168,21 EUR pripada ustrezni del zavarovalne vsote za vsak odstotek invalidnosti v znesku 363,36 EUR ali v znesku 181,68 EUR.
ODZ paragraf 891, 894. ZZT člen 26. ZOR člen 422. OZ člen 403. ZNZGP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-1.
tvrdka - javna trgovinska družba - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij - obveznosti nacionaliziranih podjetij - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - obveznosti, ki so nastale v poslovanju izven delovnega področja podjetja - prenehanje obveznosti - zastaranje - zadržanje zastaranja - korealnost - solidarne obveznosti - solidarnost dolžnikov - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - nacionalizacija - denacionalizacija - pravno nasledstvo - pasivna legitimacija
Zden (niti kakšen drug zakon) ne predvideva, da bi z vrnitvijo premoženja podržavljenega podjetja na upravičence oziroma njihove pravne naslednike prešle tudi obveznosti tega podjetja.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je druga toženka revizijo vložila prepozno. Revizijo je poslala na pritožbeno sodišče, kamor je prispela v roku iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Vendar pa je na prvostopenjsko sodišče, kamor bi jo druga toženka morala vložiti (373. člen ZPP), prispela po izteku tega roka. Ob upoštevanju, da v odločbi pritožbenega sodišča ni pravnega pouka o roku, v katerem je treba vložiti revizijo, ne o tem, na katero sodišče jo je treba vložiti, revizijsko sodišče zaključuje, da je vložitev revizije pri nepristojnem sodišču treba pripisati nevednosti tožnice, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006001
ZP-1 člen 55, 65, 65/4, 68, 68/2, 155, 155/2. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu – odločanje sodišča – pomoč prava neuki stranki
Pravilno razumevanje prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 ne narekuje formalizma pri presoji, ali je storilec zadostil aktivnosti, ki mu jo ta določba nalaga. Bistveno je, da vsebinsko in na konkretiziran način zadosti zahtevi po predložitvi (predlaganju) razbremenilnih dokazov.