ZTPDR člen 15. ZDR člen 109. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije člen 11. ZDSS-1 člen 31, 37. ZPP člen 367, 374.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok - odpravnina – delovna doba - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - sprememba navedbe tožene stranke
V obravnavani zadevi namreč ni sporen prevzem (prehod) tožnic od družbe M. Z., d.o.o k toženima strankama tako, da se upošteva tudi delovna doba tožnic pri družbi M. Z.. In delovna doba pri tej družbi je vključevala tudi neprekinjeno delovno dobo tožnic pred 1. 2. 1992.
Med medicinsko dokumentacijo, mnenjem sodne izvedenke v drugem sporu, ki ga je sodišče vpogledalo in s katerim se je tožnik strinjal, ter izvedenskimi mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje v ustrezni sestavi, namreč ni nasprotij ali nejasnosti (glede ocene tožnikove invalidnosti oziroma preostale delovne zmožnosti), zaradi česar ni bilo utemeljenih razlogov za še dodatno izvedbo dokazov.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – pooblastilo brez datuma
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz priloženega pooblastila ni razviden datum pooblastila, zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo in ali je posebno.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – izvedenec - postavitev novega izvedenca
Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.
S tem, ko je zaradi nasprotujočih si mnenj sodišče prve stopnje opravilo zaslišanje in soočenje obeh izvedencev, je odpravilo morebitne dvome, kar je v sodbi tudi nazorno obrazložilo. Postavitev tretjega izvedenca zato ni bila potrebna.
državna pokojnina – ponovna zahteva za priznanje pokojnine – zavrženje zahteve
Dejansko stanje se glede izpolnjevanja pogoja, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna odločba tožene stranke z dne 19. 1. 2007, ni spremenilo in se tudi ni moglo več spreminjati: starost tožnice in trenutek njene prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji sta ves čas znani in nespremenjeni dejstvi.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – priloge - izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti popoln izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ker takšna priloga praviloma zagotavlja tisti minimalni obseg objektivnih informacij o ravnanju sodišča, ki Vrhovnemu sodišču še omogoča, da se na hiter in enostaven način prepriča o (ne)utemeljenosti predloga.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - laična revizija
Ker je tožnik revizijo vložil osebno in ni izkazali izpolnjevanja pogojev za vložitev revizije po četrtem odstavku 86. člena ZPP, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP, 374. in 377. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da navedba in obrazložitev okoliščin ter razlogov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost in da take okoliščine in interese lahko delodajalec navaja ter dokazuje tudi v sodnem postopku, vsekakor pa zakonitost izredne odpovedi ni odvisna od dobesedne navedbe zakonske podlage in citiranja prvega odstavka 110. člena ZDR v sami izredni odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi prokurista – posebnosti pogodbe o zaposlitvi prokurista – odpravnina – zagovor – pravica do zagovora - plačilo odpravnine – predčasna razrešitev
Ne glede na posebno ureditev prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi tožnik in tožena stranka nista izrecno izključila možnosti izredne odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi v smislu določb ZDR. Pri tem pa, ob posebni ureditvi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica oziroma prenehanja mandata v individualni pogodbi, ni bilo nobenih razlogov, da bi za izredno odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi veljali drugačni pogoji, kot jih sicer opredeljuje ZDR, vključno z določbami drugega in tretjega odstavka 83. člena ZDR o pravici delavca oziroma dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor.
Glede na vsebino tožnikove pogodbe o zaposlitvi pravica do plačila odpravnine, vključno z nadaljevanjem delovnega razmerja do tega izplačila (kar je bilo tudi predmet tožbenega zahtevka), ni bila odvisna od zakonitosti izredne odpovedi, temveč od razlogov za tožnikovo predčasno razrešitev oziroma preklic prokure.
ZDR člen 112, 112/2. ZPP člen 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjski delovni spor - odpravnina - odškodnina
Vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti izredne odpovedi delavca v zvezi z zahtevkom za plačilo odpravnine in odškodnine pomeni le eno od pomembnih pravnih vprašanj v takšnem sporu, ki ostaja spor o premoženjski pravici.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja – opravljanje gostinske dejavnosti društva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno
Revident spornega pravnega vprašanja ni natančno navedel, prav tako tudi ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno ter tudi ni opisal okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZDen člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 5, 14, 64, 64/1, 68.
denacionalizacija – dovoljena revizija - dokazna listina – vloga v upravnem postopku - zahteva za denacionalizacijo – predlagalni postopek – vezanost na zahtevo stranke – varstvo pravic strank - pouk neuki stranki – pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
Potrdilo geodetskega organa, ki v postopku denacionalizacije služi kot dokazna listina, ne more nadomestiti vloge, še manj zahteve za denacionalizacijo (prim. sodbi Vrhovnega sodišča I Up 168/2010 z dne 5. 5. 2011, I Up 1237/2006 z dne 6. 9. 2007). Na drugačen značaj te listine zato ne more vplivati okoliščina, da jo je prvostopenjski organ ob sprejemu evidentiral z enim od klasifikacijskih znakov po določbah 3. člena Navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo. V navedenih okoliščinah zato ne pride v poštev uporaba določb 68. člena ZUP/86 ter načel varstva pravic strank in pouka neuki stranki, saj je denacionalizacija predlagalni postopek, v katerem je skladno z načelom dispozitivnosti organ vezan na zahtevo stranke, in zato upravni organ ne more iz listin ugotavljati vsebine njene vloge (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1085/2005 z dne 6. 3. 2008).
URS člen 2, 25. ZDavP člen 20, 96, 96/1, 97, 97/1, 133, 136, 136/2. ZDavP-1 člen 406.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od osebnih prejemkov – absolutno zastaranje pravice do odmere davka – načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo – pravica do pravnega sredstva
Na zastaralni rok je po ZDavP vezana le izdaja in vročitev odmerne odločbe, nikjer pa ni določeno, da bi morala odmerna odločba v roku, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje, postati tudi dokončna ali pravnomočna. V fazi upravnega pritožbenega postopka in upravnega spora zastaranje ne more nastopiti, saj dokončnost oziroma pravnomočnost prvostopne odmerne odločbe za vprašanje odmere davka nista relevantni, saj drugostopenjski davčni organ in sodišče zgolj preverjata zakonitost odločbe glede na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja organa prve stopnje.
Z izdajo in vročitvijo izvršljive davčne odločbe je negotovost zavezanca glede tega, ali bo moral državi plačati davek, odpravljena, s čimer je namen načela pravne varnosti in zaupanja v pravo dosežen.
ZDoh-1 člen 92, 92/1, 95. OZ člen 442. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – ločenost postopkov odmere dohodnine in odmere akontacije dohodnine od dobička iz kapitala – vrednost kapitala ob odsvojitvi
Odmera dohodnine in odmera posameznih davkov, ki so podvrsta dohodnine, sta dva samostojna upravna postopka. Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se tako vedno ugotavlja v posebnem postopku, ki je vsebinsko sicer povezan z odmero dohodnine, saj se akontacija dohodnine od dobička iz kapitala odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, vendar pa se odločba o akontaciji dohodnine od dobička iz kapitala šteje za samostojno odločbo tako glede pravnih sredstev kot tudi glede vsebinskih ugovorov, s katerimi se lahko izpodbija.
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna le v pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, čas in višina dejanskega plačila kupnine pa na odmero davka od dobička iz kapitala ne vplivata.
dovoljenost revizije – ničnost dovoljenja za stalno prebivanje - pomembno pravno vprašanje – neizpostavljeno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice – poseg v ustavne pravice
Trditveno in dokazno breme sta na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti postavljeno natančno in konkretno in mora biti pomembno za odločitev v konkretni stvari. Navedbe, s katerimi revident po vsebini uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, same po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja v obravnavani zadevi, ne zadoščajo za presojo pomembnosti tega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalnimi navedbami o domnevnih kršitvah ustavnih pravic ni mogoče izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.