ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes – verjetnost obstoja nastanka težko popravljive škode
Tožnik mora že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe podrobno in konkretno navesti vse razloge, zakaj meni, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta bila prizadejana težko popravljiva škoda in izkazati verjetnost, da bi bila ta škoda zanj težko popravljiva. Sodišče svojo odločitev opre na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave. Zato dopolnjevanje navedb v pritožbi, s katerimi želi tožnik konkretizirati in nadoknaditi navedbe v sami zahtevi, Vrhovno sodišče zavrača kot pritožbeno novoto oziroma jih šteje kot neupoštevne.
Poudariti je treba, da tožnik z neupoštevanjem gradbenih predpisov kot lastnik nelegalne gradnje že načeloma ne more zahtevati sodnega varstva pred izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa, ki pa je v javnem interesu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji
Odpravnina po 109. členu ZDR in odškodnina po 118. členu ZDR sta dva različna pravna instituta: eno je plačilo zaradi sicer utemeljene odpovedi iz na primer poslovnega razloga, drugo pa nadomestilo za reintegracijo v primeru nezakonite odpovedi. Višina primerljive odpravnine ne more biti odločilen kriterij za odmero odškodnine, lahko je le eden od pokazateljev za odmero odškodnine.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjski delovni spor
Obravnavani premoženjski zahtevki so sicer povezani s samim sporom o obstoju delovnega razmerja oziroma o datumu njegovega prenehanja. Vendar je bil spor o tem pravnomočno končan in je odločitev o njem prestala tudi revizijsko presojo, denarni zahtevki pa so bili uveljavljani posebej v novi tožbi in jih je zato treba obravnavati kot take.
Nobena od v reviziji spornih premoženjskih terjatev ne presega zakonskega zneska, prav tako v obravnavanem primeru revizija ni bila dopuščena, zaradi česar ni izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 99. ZPP člen 285, 339, 339/1, 362, 362/1, 362/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – navajanje dejstev in dokazov – nova dejstva in novi dokazi – prekluzija – eventualna maksima – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
S pripravljalnima vlogama in z navedbami na naroku je tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje in v skladu z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča natančneje obrazložila pravočasno predložene podatke o statusu in številu delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo v istem časovnem obdobju kot tožnici. Kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje, v tem obsegu ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, kar pomeni, da tudi ni moglo priti do kršitve določbe drugega odstavka 362. člena ZPP.
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, na pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi.
Ker je bilo o tožnikovi predčasni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve ni bilo mogoče začeti. Zato je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno zavrgla.
ZDR člen 15, 15/3, 204, 204/4. ZPP člen 379, 379/1.
zavrženje tožbe - denarni zahtevek – razlika v plači - plačilo razlike v plači – uveljavljanje sodnega varstva - uveljavljanje denarne terjatve – predhodno varstvo
Zahtevek na izplačilo razlike v plači je tipična denarna terjatev, ki jo lahko delavec uveljavlja s tožbo brez predhodnega postopka pri delodajalcu neposredno pred delovnim sodiščem.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005256
ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 213, 243, 286a, 286a/4, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
invalidnost I. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje – sodni izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaza z izvedencem
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem. Zavrnitev dokaznega predloga v takem primeru ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
Tožena stranka je upoštevaje četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla tožnikovo zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, glede na to, da je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, zaradi česar ni pravne podlage za ponovno odločanje o starostni pokojnini.
ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 25, 25/2, 39, 39/2. ZUP člen 88, 88/1. ZSPJS člen 48. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZIKS člen 243, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi – zagovor
Dejstvo neodločitve o pritožbi v predpisanem roku ne pomeni tudi nastopa pravnih posledic dokončne odločbe o izredni odpovedi, saj iz tretjega odstavka 24. člena ZJU izrecno izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o pravici oziroma obveznost iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Ob dejstvu, da sta sodišči druge in prve stopnje jasno obrazložili, katere hujše kršitve pogodbenih obveznosti so tožnici dokazane, se glede na naravo teh kršitev, upoštevajoč tudi vsebino del in nalog, ki jih je tožnica opravljala pri toženi stranki in njen odnos do kršitev revizijsko sodišče popolnoma strinja tudi s presojo, da ni bilo prav nobenih možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – drugačna organizacija dela - ukinitev delovnega mesta – diskriminacija
Ob dokazanem utemeljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici in dejstvu, da je bila tožnici sočasno ponujena druga ustrezna zaposlitev v smislu določb tretjega odstavka 88. člena in 90. člena ZDR, sodišče utemeljeno ni upoštevalo tožničinih trditev, da naj bi bila sporna odpoved posledica diskriminacije, oziroma je utemeljeno zaključila, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz razloga, ki bi pomenil kršitev prepovedi diskriminacije.
ZDR člen 34, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičeni izostanek - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne določa neupravičenega izostanka. Po tej določbi je že po zakonu razlog za izredno odpoved v tem, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - sodne takse - vrnitev preveč plačane takse - datum pooblastila - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije
Predlog za vrnitev preveč plačane sodne takse ni utemeljen, saj je nižja taksa z ZST-1 predvidena za primere, ko se vloga šteje za umaknjeno oziroma je zavržena zaradi neplačila sodne takse, ne pa za primer, ko je predlog za dopustitev revizije zavržen zato, ker ni popoln zaradi pomanjkljivosti pooblastila.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001981
ZNVP. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - vrednostni papirji – prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - vinkulacija delnic – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je bil osnovni kapital tožene stranke razdeljen na imenske delnice, ki so bile izdane v nematerializirani obliki. Glede na specialna pravila ZNVP, ki se uporabljajo za prenos takšnih delnic, tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na vpis lastništva ustreznega števila delnic oziroma % osnovnega kapitala v delniški knjigi tožene stranke. O veljavnem pravnem temelju za prenos na (račun) novega imetnika namreč v primeru nematerializiranih vrednostnih papirjev odloča Klirinško depotna družba, ki vodi centralni register, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – rok za odpoved – zagovor - utemeljen razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik na zagovoru dne 7. 8. 2009 očitane kršitve zanikal in pojasnil svoje videnje zadeve, ne pomeni, da je lahko tožena stranka šele takrat ugotovila utemeljen razlog za odpoved. Neutemeljene so revizijske navedbe, da je na zagovoru tožnik poskušal zavesti toženo stranko z neresnicami in zanikanjem kršitev in je zato lahko ključen za odločitev delodajalca glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi odziv delavca na očitane kršitve. Izguba zaupanja v tožnika ne predstavlja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč bi to dejstvo lahko predstavljalo le pogoj, ki onemogoča nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki. Sodišče je pravilno poudarilo, da je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
pravica do starostne pokojnine - starostna pokojnina - obvezno zavarovanje – delovno razmerje – prenehanje zavarovanja – pogoji za pridobitev pravice – pogoji za pridobitev pokojnine
Obvezno zavarovanje preneha šele po tem, ko preneha delovno razmerje, saj dvojni status ni možen: oseba ne more biti sočasno zavarovanec v obveznem zavarovanju in delavec v delovnem razmerju.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005296
ZPP člen 370, 370/3, 371. ZObr člen 100a.
plačilo za dejansko opravljeno delo – plača po dejanskem delu - dodatek za posebno nevarnost in ogroženost - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje – denarni zahtevek – razlogi za revizijo
Če je tožnik menil, da je glede na vsebino dela, ki ga opravlja, upravičen do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in do višje zavarovalne dobe s povečanjem, bi moral varstvo pravic uveljavljati najprej pri delodajalcu.
Sodišče druge stopnje je odločitev oprlo na drugačno dejansko podlago, kot sodišče prve stopnje, revizija pa bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem ne uveljavlja.
Vsaka kršitev ali opustitev še ne zadošča za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to pa velja tudi za kršitve na delovnih mestih, na katerih imajo delavci opravka z denarjem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog za sodno razvezo – trditveno breme
Brez izrecnih trditev o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ali določnega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi pa sodišče ni dolžno sodno razvezati pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti, kot zmotno meni revizija.