dovoljenost revizije – ocena sodniške službe - pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – glavna obravnava - zelo hude posledice
Določbi prvega odstavka 59. člena in druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določata, kdaj upravno sodišče lahko odloča brez oprave glavne obravnave (sojenje na seji), in ki ju je sodišče prve stopnje tudi uporabilo v obravnavani zadevi za odločanje na seji, sta po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasni, ne sprožata dilem in ne potrebujeta dodatne razlage.
S samim navajanjem, da revidentki izpodbijana odločitev tožene stranke v obravnavani zadevi onemogoča opravljati sodniško funkcijo, še ne pomenijo hudih posledic za revidentko v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentka niti ne navaja, da bi zaradi izpodbijanega akta tožene stranke ostala brezposelna oziroma brez vsakršne pravniške zaposlitve in brez sredstev za lastno preživljanje in tudi ne navaja kakšnih drugih podobnih hudih posledic.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjski delovni spor
Obravnavani premoženjski zahtevki so sicer povezani s samim sporom o obstoju delovnega razmerja oziroma o datumu njegovega prenehanja. Vendar je bil spor o tem pravnomočno končan in je odločitev o njem prestala tudi revizijsko presojo, denarni zahtevki pa so bili uveljavljani posebej v novi tožbi in jih je zato treba obravnavati kot take.
Nobena od v reviziji spornih premoženjskih terjatev ne presega zakonskega zneska, prav tako v obravnavanem primeru revizija ni bila dopuščena, zaradi česar ni izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 99. ZPP člen 285, 339, 339/1, 362, 362/1, 362/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – navajanje dejstev in dokazov – nova dejstva in novi dokazi – prekluzija – eventualna maksima – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
S pripravljalnima vlogama in z navedbami na naroku je tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje in v skladu z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča natančneje obrazložila pravočasno predložene podatke o statusu in številu delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo v istem časovnem obdobju kot tožnici. Kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje, v tem obsegu ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, kar pomeni, da tudi ni moglo priti do kršitve določbe drugega odstavka 362. člena ZPP.
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, na pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - kriteriji
Odpravnina po 109. členu ZDR in odškodnina po 118. členu ZDR sta dva različna pravna instituta: eno je plačilo zaradi sicer utemeljene odpovedi iz na primer poslovnega razloga, drugo pa nadomestilo za reintegracijo v primeru nezakonite odpovedi. Višina primerljive odpravnine ne more biti odločilen kriterij za odmero odškodnine, lahko je le eden od pokazateljev za odmero odškodnine.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005256
ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 213, 243, 286a, 286a/4, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
invalidnost I. kategorije – pravice iz invalidskega zavarovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje – sodni izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaza z izvedencem
V sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem. Zavrnitev dokaznega predloga v takem primeru ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
Tožena stranka je upoštevaje četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla tožnikovo zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, glede na to, da je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, zaradi česar ni pravne podlage za ponovno odločanje o starostni pokojnini.
Ker je bilo o tožnikovi predčasni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve ni bilo mogoče začeti. Zato je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno zavrgla.
ZDR člen 15, 15/3, 204, 204/4. ZPP člen 379, 379/1.
zavrženje tožbe - denarni zahtevek – razlika v plači - plačilo razlike v plači – uveljavljanje sodnega varstva - uveljavljanje denarne terjatve – predhodno varstvo
Zahtevek na izplačilo razlike v plači je tipična denarna terjatev, ki jo lahko delavec uveljavlja s tožbo brez predhodnega postopka pri delodajalcu neposredno pred delovnim sodiščem.
državna pokojnina – ponovna zahteva za priznanje pokojnine – zavrženje zahteve
Dejansko stanje se glede izpolnjevanja pogoja, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna odločba tožene stranke z dne 19. 1. 2007, ni spremenilo in se tudi ni moglo več spreminjati: starost tožnice in trenutek njene prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji sta ves čas znani in nespremenjeni dejstvi.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – izvedenec - postavitev novega izvedenca
Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.
S tem, ko je zaradi nasprotujočih si mnenj sodišče prve stopnje opravilo zaslišanje in soočenje obeh izvedencev, je odpravilo morebitne dvome, kar je v sodbi tudi nazorno obrazložilo. Postavitev tretjega izvedenca zato ni bila potrebna.
Med medicinsko dokumentacijo, mnenjem sodne izvedenke v drugem sporu, ki ga je sodišče vpogledalo in s katerim se je tožnik strinjal, ter izvedenskimi mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje v ustrezni sestavi, namreč ni nasprotij ali nejasnosti (glede ocene tožnikove invalidnosti oziroma preostale delovne zmožnosti), zaradi česar ni bilo utemeljenih razlogov za še dodatno izvedbo dokazov.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – pooblastilo brez datuma
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz priloženega pooblastila ni razviden datum pooblastila, zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo in ali je posebno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi prokurista – posebnosti pogodbe o zaposlitvi prokurista – odpravnina – zagovor – pravica do zagovora - plačilo odpravnine – predčasna razrešitev
Ne glede na posebno ureditev prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi tožnik in tožena stranka nista izrecno izključila možnosti izredne odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi v smislu določb ZDR. Pri tem pa, ob posebni ureditvi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica oziroma prenehanja mandata v individualni pogodbi, ni bilo nobenih razlogov, da bi za izredno odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi veljali drugačni pogoji, kot jih sicer opredeljuje ZDR, vključno z določbami drugega in tretjega odstavka 83. člena ZDR o pravici delavca oziroma dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor.
Glede na vsebino tožnikove pogodbe o zaposlitvi pravica do plačila odpravnine, vključno z nadaljevanjem delovnega razmerja do tega izplačila (kar je bilo tudi predmet tožbenega zahtevka), ni bila odvisna od zakonitosti izredne odpovedi, temveč od razlogov za tožnikovo predčasno razrešitev oziroma preklic prokure.
ZDR člen 112, 112/2. ZPP člen 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjski delovni spor - odpravnina - odškodnina
Vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti izredne odpovedi delavca v zvezi z zahtevkom za plačilo odpravnine in odškodnine pomeni le eno od pomembnih pravnih vprašanj v takšnem sporu, ki ostaja spor o premoženjski pravici.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - laična revizija
Ker je tožnik revizijo vložil osebno in ni izkazali izpolnjevanja pogojev za vložitev revizije po četrtem odstavku 86. člena ZPP, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP, 374. in 377. člen ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da navedba in obrazložitev okoliščin ter razlogov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost in da take okoliščine in interese lahko delodajalec navaja ter dokazuje tudi v sodnem postopku, vsekakor pa zakonitost izredne odpovedi ni odvisna od dobesedne navedbe zakonske podlage in citiranja prvega odstavka 110. člena ZDR v sami izredni odpovedi.