začasen uvoz in izvoz blaga - uvoz blaga za reprodukcijo z obvezo izvoza - rok in posledice neizvoza
Carinski zavezanec je izpolnil obvezo po 50. členu CZ, če v enem letu po uvozu blaga za reprodukcijo izvozi blago, ki najmanj za 50% presega vrednost uvoženega blaga, ki je bilo uporabljeno za proizvode, ki jih izvozi.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca (žrtve)
Nevarno situacijo, zaradi katere je prišlo do škodnega dogodka, je res ustvaril tožnik - s tem ko je, za nameček povsem neprimerno obut, med toženčevo vožnjo skočil na os med traktorjem in prikolico in se spravil v nevarnost. Vendar pa bi moral toženec na ustvarjeno nevarno situacijo reagirati tako, da bi traktor ustavil. Toženec ni dokazal dejstev, zaradi katerih bi se popolnoma razbremenil odgovornosti za škodni dogodek (2. odst. 177. člena ZOR) - temveč le dejstva, zaradi katerih se je delno razbremenil te odgovornosti (3. odst. 177. člena ZOR).
oblika in sestavni deli odločbe - postopek s tožbo
V odločbi o zavrnitvi zahteve za odpis davka je treba navesti razloge in dejstva, iz katerih se zaključuje, da zaradi neodpisa davčnega dolga ne bo ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker odločba teh razlogov nima, jo je sodišče na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS odpravilo.
Novi dokazi ne morejo biti podlaga za obnovo postopka, če naj bi se z njimi dokazovalo dejstvo, ki naj bi dokazovalo obstoj pravnega razmerja, glede katerega je bilo že v prejšnjem postopku pravilno ocenjeno, da o njem že obstaja pravnomočna sodba.
Sodba ne sme temeljiti na kazenski ovadbi, saj kazenska ovadba ni dokaz. Iz obrazložitve sodbe prve stopnje ni razvidno, da bi sodišče za krivdo uporabilo dopolnitev kazenske ovadbe, čeprav jo v obrazložitvi res navaja, vendar pa ista vsebina izhaja tudi iz pričevanja priče, kar je v sodbi tudi pojasnjeno. Določba 8. točke 1. odstavka 364. člena ZKP se ne nanaša na kazensko ovadbo.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba - izdelava strehe, ki sega v sosedov zračni prostor
Med stvarnimi služnostmi, katerih vrst ZTLR (členi 49 do 60) ne ureja, pozna naše stvarno pravo kot posebno vrsto hišne služnosti tudi služnost, zidati streho ali pomol nad sosedovim zračnim prostorom (pravno pravilo 4. točke par. 475/1 Občega državljanskega zakonika). Čim je tako, je seveda jasno, da taka izdelava strehe, da le-ta sega v zračni prostor nad sosedovim zemljiščem, pomeni bodisi izvrševanje navedene stvarne služnosti (če je pravica do take gradnje pridobljena s služnostno pogodbo ali na kateri drug način iz 51. člena ZTLR) - ali pa (če graditelj služnostne pravice nima) neutemeljen poseg v sosedovo lastninsko pravico, ki ni odvzem stvari, torej poseg, zaradi katerega lahko sosed zahteva pravno varstvo po določbi 1. odst. 42. člena ZTLR. Povsem zgrešena je torej razlaga ugotovljene dejanske situacije, ki jo v reviziji zagovarja toženec, ko terja, da naj bi se pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka uporabila (tudi) pravila o gradnji na tujem, konkretno določba 2. odst. 25. člena ZTLR.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Na podlagi tožnikovega opisa sporov, ki jih je imel s svojimi sodelavci, sta sodišči ugotovili, da pri tožniku sicer obstaja možnost subjektivne prizadetosti, upoštevati pa je treba tudi objektivne kriterije, po katerih pa ne gre za taka ravnanja delavcev tožene stranke, ki bi žalila tožnikovo čast in dobro ime ali okrnila pravice njegove osebnosti v taki meri, da bi lahko bila podlaga za odškodnino po 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Proti takemu stališču revizijsko sodišče nima pomislekov.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodaja dolžnika v stečajnem postopku - kulturni spomenik
Če je bil stečajni dolžnik po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRJ, št. 84/89) prodan kot pravna oseba na javni dražbi, je kupec postal njegov lastnik z dražbo, in ne šele na podlagi pogodbe, sklenjene nekaj dni po javni dražbi.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - izpodbijanje sodbe druge stopnje - razlogi
I. Zavrnitev dokaznih predlogov s strani zagovornika ne predstavlja kršitev obsojenčeve pravice do obrambe, ker je sodišče na podlagi zbranih dokazov ocenilo, da je lahko na njihovi podlagi obtoženca spoznalo za krivega obravnavanega kaznivega dejanja.
II. Sodbe sodišča druge stopnje v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika vozila - neupoštevanje varnostne razdalje
I. Voznik tožeče stranke je z načinom vožnje tovornjaka s priklopnikom kršil določbo 29.čl. Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur.l. SFRJ, št. 50/88), ker varnostne razdalje ni prilagodil obstoječi koloni vozil, stanju cestišča in teži svojega vozila.
II. Okoliščina, da je bil toženec kaznovan pri sodniku za prekrške, ne predstavlja ovire za ugotavljanje njegove krivde v tem postopku.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe na glavni obravnavi
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bil obsojenec ves čas navzoč, ko je bila priča zaslišana na glavni obravnavi, ter je priči po koncu pričevanja in v končni besedi izrekel sožalje in obžalovanje, ni utemeljena njegova zahteva, da je bil na glavni obravnavi prikrajšan za pravico do zagovora pred krivim pričanjem te priče.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20231
KZ (1951) člen 118, 118/1, 174.ZKP člen 365, 365-1, 427, 427-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - sovražna propaganda
Pravnomočna sodba sicer pravilno ugotavlja, da je bilo obsojenčevo obširno pisanje sramotilni spis. Njegov spis, v katerem je izražal kritične misli do anomalij tedanje družbe, je bil naperjen le proti komunizmu, torej politični podlagi tedanje družbe, ne pa tudi proti tedanji družbeni in državni ureditvi sami, kot je ta bila določena v ustavah FLRJ in LRS iz let 1946 oziroma 1947 ter v zveznem in republiškem ustavnem zakonu iz leta 1953. Kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118/I KZ/1951 je bilo namenski delikt in je bilo podano le tedaj, če je imel storilec poseben namen, da bi izpodkopal oblast delovnega ljudstva ali gospodarski temelj socialistične graditve, to je z ustavo določeno ureditev države. S tem ko je napadena sodba obsojenčev namen in to ne le v izreku, marveč tudi v obrazložitvi, ugotavljala le na podlagi same vsebine izjave, ne da bi nedvomno ugotavljala njegov namen kot subjektivni element tega kaznivega dejanja, pa je ravnala tudi v nasprotju že s tedanjo sodno prakso.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice - podržavljeno stavbno zemljišče - oseba, ki ima pravico uporabe na zemljišču - upravičenci - pravni nasledniki upravičencev
Vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču v korist oseb, ki po ZDen niso upravičenci, imajo pa na zemljišču pravico uporabe, v ZDen ni urejena; v takšnem primeru ne gre za upravno stvar, v kateri bi bil pristojen odločati upravni organ.
Ukrep urbanističnega inšpektorja po odstranitvi objekta po 73. členu ZUN je utemeljen, če investitor gradi objekt brez lokacijskega dovoljenja, ki ga potrebuje po 50. členu ZUN.
pridobitev - državljan druge republike - aktivna oseba pri ustanavljanju stranke gibanje za Jugoslavijo - oseba, nevarna za javni red, varnost in obrambo države - prosti preudarek - neobrazložen prosti preudarek
Ni mogoče zavrniti vloge za pridobitev državljanstva zaradi razlogov javnega reda, varstva in obrambe države, če v postopku ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje in ne da bi bilo iz odločbe razvidno, na podlagi katerih dokazov so bila ugotovljena odločilna dejstva.
vračanje premoženja - začasna odredba - dejanska in pravna podlaga
Poleg ugotavljanja, ali je pri izdaji začasne odredbe (12. člen ZLPP) verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga predloga, se upravnemu organu ni treba ukvarjati z ugotavljanjem dejanskega stanja in načinov vrnitve premoženja upravičenca na podlagi denacionalizacijskega zahtevka. Slednje ni stvar postopka izdaje začasne odredbe, pač pa samega denacionalizacijskega postopka po ZDen, ki se konča z izdajo denacionalizacijske odločbe (66. in 67. člen ZDen), s katero se o tem dokončno odloči.