Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 15. ZRPPN člen 55, 55/2.
obresti na odškodnino za čas do pravnomočnosti odločbe o odvzemu iz posesti
Nasprotni udeleženki so bile odvzete parcele na podlagi 7. čl. zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS št. 19/76 - v nadaljnjem zakon o kompleksni razlastitvi). V tej odločbi je tudi izrek, da bo odškodnina določena po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem ZR). Ta izrek temelji na določbi 15. čl. zakona o kompleksni razlastitvi. Napotitev na uporabo določb, ki jih imajo o odškodnini predpisi o razlastitvi, pomeni, da se uporabljajo ti predpisi v celoti, vključno z določbami o obrestih.
ZRPPN člen 1, 2, 16, 20, 23, 23/1, 26, 26/2, 26/3, 50 51, 59.ZOR člen 133, 135, 135/1, 210, 210/4.
pogodba namesto razlastitve - razlastitveni postopek - neizvršitev pripravljalnih del - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja - zastaralni rok za vložitev tožbe
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve je povsem specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine ali omejitev lastninske ali kakšne druge pravice na njej (1. in 2. člen ZRPPN). Takšna pogodba vsebuje oziroma nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Nadaljnja značilnost takšne pogodbe da praviloma ni sad svobodne odločitve (16. člen ZOR), zlasti enega pogodbenika, ker mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pri pogodbi, sklenjeni namesto razlastitve (ki je ZRPPN niti ne opredeljuje kot prodajne), je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, medtem ko je pri "navadni" prodajni pogodbi podlaga doseči zamenjavo stvari za denar, se pravi blagovno-denarno razmerje. Že iz naštetih okoliščin izhaja, da je potrebno pri pravni presoji pogodbe namesto razlastitve in njenih učinkov uporabiti določbe ZRPPN kot specialen predpis v razmerju do splošnih predpisov. Seveda velja to za tista njena razmerja, ki jih ureja ZRPPN, medtem ko je potrebno za druga in so obligacijskopravne narave, poseči po predpisih, ki urejajo prodajo in njene učinke.
V primeru pogodbe namesto razlastitvene odločbe je potrebno uporabiti analogno določbe 26. člena ZRPPN, kar zadeva obveznost vrnitve stvari. Prav po slednjem se tudi razkriva specifičnost ureditve takšnega razmerja v ZRPPN v primerjavi z ZOR, saj prvi omogoča vrnitev stvari v primeru, ko v dveh letih razlastitveni upravičenec ne stori niti pripravljalnih del v skladu z namenom razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo omenjeni namen sploh izjalovil, medtem ko je po obligacijskem pravu šele izjalovljena podlaga razlog za vrnitveni zahtevek (četrti odstavek 210. člena ZOR). Za tu sporno vprašanje je torej potrebno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa.
Ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. in 4. členu ZDen, saj je bil zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki je bil podlaga za razlastitev zemljišč, sprejet in uveljavljen v letu 1972 (1.7.1972), torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - obresti kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnine iz posesti
Pravilna materialnopravna presoja obravnavanega obrestnega zahtevka, ki temelji na 2. odstavku 55. člena ZRPPN, je odvisna mimo od razumevanja te norme, predvsem od dejanskih, to je odločilnih okolnosti, ki so - vsebinsko gledano - količinske: višina glavnice, ki se obrestuje, čas njenega obrestovanja in obrestna mera. Prvi dve okoliščini sta ugotovljeni in nesporni, tretja pa je v posledici zmotnega materialnopravnega naziranja ostala neugotovljena, ker se je prezrlo dvoje, da gre za obrestovanje realno določene glavnice za nazaj in da so zadnji čas obrestovalne dobe že veljale obresti, ki so opravljale tudi valorizacijsko fukcijo. Ker je bila višina odškodnine za razlaščeno zemljišče določena po razmerah (in cenah) iz novembra 1993, predmet spora pa so obresti od te glavnice za čas pred tem to je od 15.3.1982 (ko je bila nepremičnina odvzeta nasprotni udeleženki iz posesti) pa do 13.6.1990 (ko je postala razlastitvena odločba pravnomočna), revizija utemeljeno opozarja, da ni mogoče priznati valorizacijskega dela obresti za ta čas, ker bi se sicer že valorizirana glavnica (saj so se pri njeni določitvi upoštevale vse spremembe na cenovnem področju od odvzema parcele pa do 16.11.1993, ko je bila določena) še enkrat valorizirala.
odločba o razlastitvi - razveljavitev pravnomočne odločbe o razlastitvi
Ali je bil glede razlaščenih zemljišč uresničen razlastitveni namen, se ne kaže v opravljenih delih le na enem zemljišču v okviru celotnega kompleksa zemljišč. Podlaga za tako oceno je v prostorskem izvedbenem načrtu. Ta opredeljuje namembnost zemljišča za gradnjo določenega objekta (ali izvedbo drugih del), ki mu je namenjeno zemljišče kot t.i. (nova) gradbena parcela po načrtu gradbenih parcel, ne glede na število, velikost in lego katastrskih parcel, iz katerih je gradbena parcela sestavljena. Zato ni pomembno, na kateri od katastrskih parcel v sestavi gradbene parcele je bila začeta gradnja. Gradbena parcela ni identična s katastrsko parcelo.
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa po Skupščini občine je bila izdana v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana občine. Vrsta upravičenj na zemljišču - (lastninska pravica, pravica uporabe) za ugotavljanje splošnega interesa ni pomembna. Pripombe, ki se nanašajo na sprejemanje družbenega plana bivše občine, niso upoštevne pri ugotavljanju splošnega interesa.
ZRPPN člen 13, 14, 26, 26/2.ZSZ člen 10, 13, 15, 16, 17, 24, 51, 64, 71.
odločba o razlastitvi - odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi
Kolikor bi na zemljiščih tožeče stranke prenehala lastninska pravica s pravnomočno odločbo, izdano na podlagi ZR in bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 26. člena tega zakona, bi tožeča stranka imela pravno podlago za odpravo pravnomočne razlastitvene odločbe. Ker pa pravna podlaga v konkretnem primeru ni bil ZR, ampak ZPLPDP (ZNKG) - (Ur.l. SRS, št. 19/76), torej drug zakon, ki zaradi načina prenehanja lastninske pravice take možnosti ne predvideva, je odločitev tožene stranke zakonita (zavrnitev pritožbe zoper sklep prvostopnega organa o zavržbi zahtevka tožeče stranke).
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa mora v izreku vsebovati podatke o osebi, zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, njihovo kulturo in površino (2. odstavek 208. člena ZUP). Če upravni spisi nimajo vseh podatkov iz 16. in 17. člena ZR, sodišče ne more ugotoviti, ali je splošni interes res podan.
splošni interes - skladnost interesa z družbenim oz. izvedbenim aktom - neobrazložena odločba
Ni bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, ali je tožena stranka ugotovila splošni interes za rekonstrukcijo križišča. Tožena stranka ni navedla, v katerem delu besedila družbenega plana je navedena rekonstrukcija križišča. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS01036
ZPSPP člen 37.
odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnih prostorih
Predlagateljica je prenesla na nasprotnega udeleženca pravico uporabe na poslovnih prostorih na podlagi tedaj veljavnega 37.čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l.SRS, št. 18/74). Odškodnina za prenos pravice uporabe je bila pravilno določena v višini ugotovljenih neamortiziranih investicij. Uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni podan.
nadomestilo za predčasni odvzem nepremičnin iz posesti - obresti
Po določbi 2. odst. 55. čl. zakona o razlastitvi pripadajo razlaščencu kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnin iz posesti obresti, ki veljajo v poslovnih bankah za hranilne vloge na vpogled, za čas odvzema iz posesti do dneva, ko je postala odločba o razlastitvi pravnomočna.
Tožena stranka ne more uspešno ugovarjati, da sodišče ni upoštevalo pogodbenih določb, ampak je določalo za prodane nepremičnine odškodnino. Prezreti ni mogoče, da med pravnim prednikom tožnikov in toženo stranko ni bila sklenjena običajna prodajna pogodba, ampak pogodba, ki je nadomeščala razlastitev (tč. VI). V primeru razlastitve pa je Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. SRS, št. 5/80 in 30/87) zagotavljal razlaščencem v 9.čl. pravico do pravične odškodnine.
Splošni interes za rekonstrukcijo križišča je ugotovljen v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana po določbi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, če je rekonstrukcija križišča predvidena z družbenim planom. Iz iz izvlečka družbenega plana ni razvidno oz. ni ugotovljeno, kje bo potekala gradnja - rekonstrukcija, skladnosti s prostorskimi vidiki družbenega plana ni mogoče presoditi.
revizija - dovoljenost revizije proti sklepu o določitvi odškodnine
Predlagateljica bi si morala svojo pravico do revizije zagotoviti s tem, da bi z zneskom ocenila vrednost svojega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje. Ker tega ni storila, njena revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).
Izpodbijana odločba je odpravljena zaradi nasprotja med ugotovitvijo splošnega interesa za javno pot v njenem izreku in navedbami o tem v srednjeročnem občinskem planu in zato, ker ta izrek ni določen, saj na splošno navaja le gradnjo te poti preko zemljišč, iz česar ne izhaja, ali je ta pot označena kot samostojna parcela in v kakšni izmeri.
ugotovitev splošnega interesa - odločba brez pravne podlage
Zakonitosti odločbe, s katero je bil ugotovljen splošni interes za razlastitev nepremičnine, ni mogoče presoditi, ker v obrazložitvi odločbe niso navedeni prostorski vidiki družbenega plana, ki predstavlja pravno podlago za izdano odločbo.
odločba o razlastitvi - občina kot razlastitveni upravičenec - dokaz o zagotovljenih sredstvih za odškodnino
V postopku mora biti ugotovljeno, na kakšni podlagi je občina razlastitveni upravičenec. Razlastitveni upravičenec mora tudi izkazati, da ima zagotovljena sredstva za odškodnino v realni višini.