Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja kdo je imel po razlastitvi pravico uporabe in kdo je postal lastnik nepremičnin na podlagi ZLNDL.
Pristojnost nepravdnega sodišča za odmero odškodnine je določena le kot nadaljevanje razlastitvenega postopka in pogoj za njegovo zakonito dokončanje s prenosom lastninske pravice in posesti. Ravnanje tožene stranke, ki onemogoča izpolnitev procesnih predpostavk, da bi tožeča stranka sploh prišla do sodnega varstva – čeprav v nepravdnem postopku – predstavlja takšno nedopustno ravnanje, ki utemeljuje odgovornost tožene stranke po določbah o splošni odškodninski odgovornosti po ZOR oziroma OZ. Protiustavna določitev spornih parcel za javno dobro in opustitev tožene stranke, da bi uporabila zakonsko možnost za odpravo te protiustavnosti, ima vse elemente civilnega delikta.
Kadar zatrjevana škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil, je oškodovanec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena OZ, ne pa po pravilih ZUreP-1.
Nadomestna nepremičnina mora biti razlaščeni enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. V primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, tako razlaščencu ne gre odškodnina za izgubljeni dobiček, ampak le odškodnina zaradi manjvrednosti nadomestne nepremičnine.