ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2-14, 367, 367/1, 371, 371/1, 372, 378. ZSZ člen 3, 22, 22/2.
razlastitev - pokopališče – spremljajoči objekti – gradnja – prostorski izvedbeni akti – javna korist – javna infrastruktura – odvzem lastninske pravice – razlogi za revizijo – konkretiziranost kršitev določb pravdnega postopka - navajanje novih dejstev v reviziji
Nižji sodišči sta obstoj javne koristi za razlastitev pravilno ugotovili na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je za izgradnjo (kompleksa) pokopališča sprejela predlagateljica. Za izgradnjo pokopališča je potrebna razlastitev z odvzemom lastninske pravice in milejši ukrepi ne pridejo v poštev. Razlastitev z odvzemom lastninske pravice je potrebna tudi za gradnjo spremljajočih objektov.
Ker gre v obravnavani zadevi za uvedbo razlastitvenega postopka, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S sklicevanjem na predhodno obrazložene revizijske razloge, revidenti niso izpostavili in konkretizirali pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0013798
URS člen 22. ZLNDL. Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo. ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija – lastninska pravica – razlastitev - prenehanje lastninske pravice na nepremičninah zaradi kompleksne gradnje – družbena lastnina – pravica uporabe
Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja kdo je imel po razlastitvi pravico uporabe in kdo je postal lastnik nepremičnin na podlagi ZLNDL.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. EZ člen 59, 59/1, 59a, 59a/1, 59a/3. ZGO-1 člen 54. ZUreP-1 člen 93, 93/1.
gradnja daljnovoda – postopek za omejitev lastninske pravice – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – povezanost postopkov - začasna odredba – zadržanje izvršitve upravnega akta – začasna ureditev stanja – zadržanje zakonskih posledic začetka postopka
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podlage za izdajo zahtevane začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Sporno pravno razmerje, to je uvedba postopka omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist, je sicer eden od možnih materialnopravnih pogojev za graditev omenjenega daljnovoda, saj je začetek postopka omejitve lastninske pravice po določbah prvega in tretjega odstavka 59. a člena EZ tako pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (po 54. členu Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 mora namreč investitor izkazati poleg drugih pogojev za dovolitev gradnje tudi pravico graditi) kot tudi eden od pogojev za začetek gradnje zgolj na podlagi gradbenega dovoljenja, čeprav pravica graditi (na podlagi služnosti v javno korist) niti še ne obstaja. Toda navedena medsebojna pravna zveza po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je predlagana začasna ureditev stanja pravno dopustna. Tožeča stranka namreč predlaga, naj sodišče začasno uredi stanje na način, ki pomeni zadržanje zakonskih posledic začetka postopka omejitve lastninske pravice.
odškodnina zaradi razlastitve - neupravičena pridobitev - zemljiškoknjižno stanje
Pravna prednica tožene stranke nesporno ni plačala odškodnine imetniku pravice uporabe razlaščene parcele po določbah takrat veljavnega ZRPPNDL. Za ta znesek je bila obogatena. Ob dejstvu, da je tožnica sicer še vedno v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica spornega zemljišča, ki pa ga nesporno ne more uporabljati in ga ne bo mogla uporabljati tudi v bodoče, ni mogoče sprejeti niti presoje, da ji še ni bilo odvzeto in da ji zato škoda ni nastala.
Ne glede na to, da obstoj splošnega interesa oziroma javne koristi v trenutku, ko je predlagateljica prevzela posest nepremičnin, med udeležencema ni sporen, je nezakonito njeno ravnanje, s katerim je sporni nepremičnini najprej vzela v posest in na njiju zgradila infrastrukturo (za potrebe mejnega prehoda), dvanajst let kasneje pa je bila izdana odločba o razlastitvi in uveden postopek za določitev odškodnine.
Pravilno je stališče sodišča, da se pri določitvi višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne upošteva vrednost tega, kar je razlastitveni upravičenec zgradil na nepremičnini.
ZUreP-1 člen 93, 99, 99/1, 104, 110, 110/1, 110/2, 110/7, 110/8. ZUS-1 člen 75, 75/1.
ustanovitev služnosti v javno korist – odkup celotnih zemljišč na katerih se ustanavlja služnost – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje
Določbe o prevzemu preostalih nepremičnin v razlastitvenem postopku ni mogoče uporabiti v postopku ustanovitve služnosti v javno korist – ko se na delu parcele ustanovi služnost in ne gre za spremembo lastnine, ampak za njeno omejitev s služnostjo.
odškodninska odgovornost - splošna odškodninska odgovornost - protipravnost - odškodninski zahtevki razlastitvenih zavezancev - razlastitev - dejanska razlastitev - javno dobro - kontrahirna dolžnost - kategorizacija občinskih cest - protiustavnost podzakonskega akta - sklenitev pogodbe za odkup nepremičnine - pristojnost nepravdnega sodišča
Pristojnost nepravdnega sodišča za odmero odškodnine je določena le kot nadaljevanje razlastitvenega postopka in pogoj za njegovo zakonito dokončanje s prenosom lastninske pravice in posesti. Ravnanje tožene stranke, ki onemogoča izpolnitev procesnih predpostavk, da bi tožeča stranka sploh prišla do sodnega varstva – čeprav v nepravdnem postopku – predstavlja takšno nedopustno ravnanje, ki utemeljuje odgovornost tožene stranke po določbah o splošni odškodninski odgovornosti po ZOR oziroma OZ. Protiustavna določitev spornih parcel za javno dobro in opustitev tožene stranke, da bi uporabila zakonsko možnost za odpravo te protiustavnosti, ima vse elemente civilnega delikta.
uvedba postopka razlastitve – dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
V obravnavani zadevi gre za upravni spor o uvedbi postopka razlastitve, kar pa ni spor glede pravice oziroma obveznosti, ki bi bil izražen v denarni vrednostni.
Revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s sklicevanjem na okoliščino, da je bil v tem postopku oproščen plačila sodne takse na podlagi njegovega premoženjskega stanja in bi izguba tega premoženja povzročila hude posledice zanj, saj uvedba postopka razlastitve s tem, da se bo o sami razlastitvi odločalo s posebno odločbo, že po naravi stvari ne more imeti zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 93. ZPP člen 367b, 367b/5.
razlastitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – rok za vložitev zahteve za razlastitev – javna korist
Ker je prvostopno sodišče že v več zadevah sprejelo stališče, da začne rok za vložitev zahteve za razlastitev teči od uveljavitve ZUreP-1 in ne od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, Vrhovno sodišče pa stališče, da je javna korist za nepremičnine iz 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so zajete v državnem lokacijskem načrtu, revident ni dokazal, da bi v obravnavani zadevi prišlo do odstopa od sodne prakse ali njene neenotnosti.
Prav tako s pavšalnimi navedbami, da zelo hude posledice zanj izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega v lastninsko pravico v nasprotju z zakonom in z Ustavo RS, nastanka le-teh ni izkazal.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0012942
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 107/2. OZ člen 133. URS člen 69. ZNP člen 17, 17/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – enakovrednost nadomestnega zemljišča - izgubljeni dobiček – izpolnitev pogodbe - tožbeni zahtevek na določitev meje na razlaščenih nepremičninah
Kadar zatrjevana škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil, je oškodovanec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena OZ, ne pa po pravilih ZUreP-1.
Nadomestna nepremičnina mora biti razlaščeni enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. V primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, tako razlaščencu ne gre odškodnina za izgubljeni dobiček, ampak le odškodnina zaradi manjvrednosti nadomestne nepremičnine.
ZGO-1 člen 2. ZJC člen 2, 13. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3, 99, 100, 170, 170/2. ZUN člen 41, 45j.
začetek razlastitvenega postopka – javna korist – javna infrastruktura – lokacijski načrt
Razlastitveni postopek se lahko uvede pod pogojem, da je izkazana javna korist. Če gre, tako kot v tem primeru, za gradnjo objekta javne infrastrukture, je javna korist izkazana, če je objekt predviden v lokacijskem načrtu.
ZDVGOMP člen 1, 1/3, 3, 12, 16, 16/1, 16/2, 16/3, 21. ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2.
razlastitev – uvedba postopka – izkazana javna korist
Ker pooblaščeni investitor ustreznega odgovora od razlastitvenega zavezanca na poslani ponudbi ni prejel, se je razlastitveni postopek nadaljeval z izdajo upravne odločbe o uvedbi postopka razlastitve.
pogoji za razlastitev - javna korist ugotovljena z Odlokom – ponudba za odkup zemljišča
Glede na podatke predloženih spisov je pravilna ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je bila javna korist za razlastitev spornega zemljišča ugotovljena z Odlokom o lokacijskem načrtu adaptacije in rekonstrukcije dovozne ceste v naselju C. Izpolnjen je tudi pogoj iz 95. člena ZUreP-1, saj je bila zahteva za razlastitev vložena dne 25.5.2004, torej znotraj štiriletnega roka iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1 (po enem letu in štirih mesecih od uveljavitve prostorskega akta oziroma odloka, ki je pričel veljati 18.1.2003). Pred vložitvijo predloga je bila tožnici vročena ponudba za odkup spornega zemljišča, toda do sklenitve pogodbe ni prišlo. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da je bila razlastitev opravljena v skladu s pogoji in po postopku, določenem po ZUreP-1.
Revidentki zelo hudih posledic zase nista izkazali s pavšalnimi navedbami, „da zelo hude posledice zanju izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega in odločitve o gradnji nove ceste, ki naj bi peljala le par metrov stran od njune hiše in onesposobila infrastrukturo“. V obravnavanem primeru gre šele za uvedbo postopka razlastitve, ta pa sama po sebi nima takšnih posledic, kot jih zatrjujeta revidentki.
razlastitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, samo revizijska navedba, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, za dovolitev revizije na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZSZ člen 2, 2/1, 32, ZPP člen 224, 224/1, 243.ZureP-1 člen 2, 2/1-4, 80.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča in višina odškodnine - nezazidano stavbno zemljišče - sprememba namembnosti zemljišča - prostorski plan
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZSZ spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
razlastitev - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture
Javna korist za razlastitev zemljišč za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je izkazana že, če je objekt predviden v državnem lokacijskem načrtu.
Z začasno odredbo ni mogoče začasno zadržati nastopa pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz 2. oziroma 3. odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek, saj te pravne posledice nastopijo po samem zakonu.