• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 10
  • >
  • >>
  • 41.
    VSRS Sklep X Ips 334/2016
    9.1.2019
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00019949
    ZUS-1 člen 83, 83/2. ZJC-B člen 19.
    dovoljenost revizije - razlastitev - občinska javna cesta - povezanost očitkov kršitev in nosilnih razlogov izpodbijane sodbe - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
    Izpodbijana sodba temelji na dveh samostojnih razlogih. Revidentkina vprašanja pa se nanašajo le na en razlog (izkazanost javne koristi). Ker se vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja, bi bila vsebinska obravnava revidentkine revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidentka izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen njen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo pa revidentka tudi izkazuje svoj pravni interes.

    1.
  • 42.
    VSRS Sodba II Ips 233/2018
    6.12.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00018474
    ZUreP-1 člen 105, 105/1. ZSZ člen 24.
    razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na nepremičnini - z razlastitvijo povezani stroški
    V primeru odškodnine zaradi razlastitve je eden od zakonskih pogojev za povračilo škode to, da je oškodovanec v času razlastitve lastnik odvzetih zemljišč.
  • 43.
    VSRS Sodba II Ips 276/2017
    6.12.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00018556
    ZUreP-1 člen 105, 105/1. ZSZ člen 26.
    razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški - bodoča škoda - vzročna zveza - pravica do zasebne lastnine
    Postopek razlastitve ali razlastitev sama, na delovanje lokala nista vplivala. Četudi družba A. d. n. o. tožeči stranki ni plačevala najemnin in ji od odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2010 (ko so bila dela že zdavnaj končana) ni izplačevala osebnih dohodkov, regresa in plačanega dopusta pa ji ni zagotovila vse od leta 1998, torej to ni posledica razlastitve (ali razlastitvenega postopka).

    Funkcija odškodnine za razlastitev je omogočiti prizadetemu, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Nikakor pa njen namen ni v pokrivanju vse sedanje in bodoče škode, ki jo prizadeti utrpi in ki s samim posegom niti ni povezana.
  • 44.
    VSRS Sklep II Ips 157/2018
    22.11.2018
    NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VS00019775
    ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
    razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odgovornost države - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamuda - zamudne obresti - vrsta postopka - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - dopuščena revizija

    V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.

    O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.

  • 45.
    VSRS Sklep II DoR 70/2018
    6.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00015505
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZUreP-1 člen 105.
    predlog za dopustitev revizije - razlastitev - dejanska razlastitev - višina odškodnine - status zemljišča - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
  • 46.
    VSRS Sodba II Ips 126/2018
    19.7.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS00014469
    ZPP člen 44, 44/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-15, 367, 367/5. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZZK-1 člen 8, 243. SPZ člen 10.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija - novi dokazi - izbrisna tožba - pogodba namesto razlastitve - razpolaganje z razlaščeno nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - nedopusten nagib - dobroverni pridobitelj - ničnost pogodbe - ekonomski pomen spora
    Tožeča stranka se je s tem, ko ni poskrbela za vknjižbo svojih pravic, pridobljenih s pogodbama namesto razlastitve, res izpostavila nevarnosti, da bi kdo zaradi načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pridobil kakšno pravico na nepremičnini. Vendar se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le pošteni, dobroverni pridobitelj. Pri presoji dobre vere ni bistveno, ali sta bili izročeni obe nadomestni nepremičnini. Odločilno je, da so se toženci zavedali, da sta bili glede teh nepremičnin sklenjeni pogodbe namesto razlastitve in kaj to za nadaljnje razpolaganje s temi nepremičninami pomeni.
  • 47.
    VSRS Sklep II Ips 335/2017
    26.4.2018
    NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VS00012029
    ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
    razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamudne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zamuda - vrsta postopka - nepravdni postopek - dopuščena revizija

    V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.

    O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.

  • 48.
    VSRS Sklep II Ips 266/2017
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00012311
    ZUreP-1 člen 92, 105. URS člen 22.
    razlastitev - nepravdni postopek - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - gozdno zemljišče - stavbno zemljišče - vrednotenje zemljišča - gradnja ceste - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
    Revidentovo zemljišče statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve.

    Ko odškodnino določa sodišče v nepravdnem postopku, izhaja iz cenitve zemljišča, ki jo v postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi izdela izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1). Udeleženci postopka imajo možnost izpodbijati pravilnost take cenitve, če menijo, da ne ustreza navedenim kriterijem in standardom. Ne morejo pa v konkretnem primeru na odločitev o višini odškodnine vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji.
  • 49.
    VSRS Sklep II Ips 279/2017
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS00011353
    ZUreP-1 člen 92, 92/2, 105, 105/3. URS člen 22. ZPP člen 35, 103.
    nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - status zemljišča - sprememba namembnosti - gradnja ceste - vrednotenje zemljišča - pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
    Zakonski pojem "namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev" je treba razumeti tako, da ni upošteven le tisti prostorski izvedbeni akt, ki je neposredna podlaga za razlastitev in s katerim se izkazuje javna korist za razlastitev, ampak so pomembni tudi morebitni drugi, prej sprejeti akti, na podlagi katerih so zemljišča pridobila status stavbnih zemljišč, vendar, in to je bistveno, ravno zaradi nameravane gradnje infrastrukture. Drugače povedano: statusa stavbnega zemljišča pred aktom, ki je bil neposredna podlaga za razlastitev, niso imela izvorno, ampak so ga pridobila ravno zaradi nameravane gradnje in razlastitve.

    Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da sta revidentki upravičeni do prav take odškodnine. Upravičeni sta, kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo v nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).
  • 50.
    VSRS Sklep II Ips 39/2016
    19.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - URBANIZEM
    VS00011354
    ZPP člen 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 33. Ustava Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (1974) člen 81. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 98. ZSZ člen 10, 10/1, 10/2, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/3, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 16, 17, 19, 20, 20/1. ZOR člen 360, 360/1, 361, 371, 388. ZRPPN člen 49, 51, 51/1, 51/2. ZUN člen 5, 27. ZUreP člen 31, 42, 43. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (1980) člen 130, 132, 136.
    razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - stavbno zemljišče - območja stavbnih zemljišč - stroški za urejanje stavbnih zemljišč - prostorski izvedbeni akt - podlage za sprejem zazidalnega načrta - samoupravni sporazum - postopek pred premoženjskopravnim organom - prednostna pravica uporabe - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - prekluzija
    Četudi je zahtevek za plačilo odškodnine nastal zaradi izgube lastnine, nima stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Njegov namen namreč ni v varstvu lastninske pravice, ki je z razlastitvijo že prenehala, temveč v pridobitvi nadomestila, s katerim bo prizadetemu lastniku omogočena pridobitev stvari oziroma pravice iste vrednosti, kot mu je bila odvzeta. Gre torej za obligacijski zahtevek, ki zastara po pravilih ZOR o zastaranju terjatev.

    S predlogom za izplačilo odškodnine, podanim pred upravnim organom, do pretrganja zastaranja ni prišlo, saj ta o višini odškodnine ni bil pristojen odločati, temveč je bil pristojen le za vodenje postopka za sklenitev sporazuma o odškodnini. Določitev odškodnine je bila v izključni pristojnosti sodišča. Predlagateljica je imela možnost sodno uveljaviti svoj zahtevek, pravico do sodnega varstva pa je pridobila z iztekom trimesečnega roka za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom, saj je drugi odstavek 51. člena ZRPPN jasno določal, da se lahko po izteku tega roka razlaščeni lastnik obrne neposredno na sodišče. Tudi z zahtevo za priznanje prednostne pravice uporabe za gradnjo zastaranje odškodninskega zahtevka ni bilo pretrgano.
  • 51.
    VSRS Sklep II DoR 27/2018
    22.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VS00010131
    ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?

    2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:

    - dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,

    - dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in

    - dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?

    3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:

    - kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma

    - kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma

    - kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?
  • 52.
    VSRS Sklep X Ips 195/2017
    7.2.2018
    RAZLASTITEV
    VS00008801
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 56, 67.
    dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zelo hude posledice niso izkazane - delno gradbeno dovoljenje - vplivno območje
    Vprašanji, ki se nanašata na pravico graditi in možnost izdaje delnih gradbenih dovoljenj, glede na jasni določbi 56. in 67. člena ZGO-1 ter obsežno in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ne terjata ponovne vsebinske obravnave. Te ne terja niti vprašanje zatrjevane selektivne uporabe določb UN, saj razlaga določb, s katero se revident ne strinja, ne pomeni njihove selektivne uporabe. Vprašanje vplivnega območja in negativnih vplivov, pa tako kot je zastavljeno, ne odraža vsebine te zadeve. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na stališču, da upravnemu organu ni treba ugotavljati vplivnega območja in vplivov gradnje na sosednja zemljišča.
  • 53.
    VSRS Sklep X Ips 165/2017
    7.2.2018
    RAZLASTITEV
    VS00009235
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZJC-B člen 19. URS člen 155.
    dovoljenost revizije - razlastitev - javna cesta - pomembno pravno vprašanje - izčrpanje pravnih sredstev
    Revident pravno vprašanje kršitve prepovedi retroaktivne veljave 19. člena ZJC-B prvič izpostavlja šele v reviziji.

    Ker se sodišču prve stopnje vprašanje ustavne skladnosti uporabljene zakonske določbe ni postavilo, s tožbo pa ni bilo izzvano, ta presoja z izpodbijano sodbo ni bila opravljena. Sodišču zato v tem pogledu ni mogoče očitati kršitve materialnopravnega pravila, postavljenemu vprašanju pa ne pripisati pomena za obravnavano zadevo.

    Če je namreč revizija dovoljena zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se presoja omeji na pravilnost stališč sodišča prve stopnje v zvezi s tem vprašanjem, iz česar izhaja zahteva po vsebinskem izčrpanju pravnih sredstev.
  • 54.
    VSRS Sklep X Ips 216/2017
    7.2.2018
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00008780
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. OZ člen 22.
    dovoljenost revizije - uvedba postopka razlastitve - pomembno pravno vprašanje - ni konkretizirano - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane - načelo sorazmernosti - javna korist - posegi v lastninsko pravico - bistvene sestavine - ponudba
    Revident vprašanja sorazmernosti med javno koristjo in posegom v lastninsko pravico ni konkretiziral. Na vprašanje, kaj so bistvene sestavine ponudbe, pa daje jasen dogovor že določba 22. člena Obligacijskega zakonika. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
  • 55.
    VSRS Sklep I Up 199/2017
    18.10.2017
    RAZLASTITEV - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00005136
    ZUS-1 člen 36, 36/1-4. EZ-1 člen 473, 473/8. ZUreP-1 člen 100. ZUreP-1 člen 92/2.
    razlastitev nepremičnine - služnost v javno korist - obstoj javne koristi - sklep o uvedbi postopka - omejitev lastninske pravice v javnem interesu - uvedba postopka - učinek sklepa - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - gradnja daljnovoda
    EZ-1 veže uvedbo postopka razlastitve oz. obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist izključno na pogoj popolne zahteve za omejitev lastninske pravice, zato je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njene vsebinske utemeljenosti glede obstoja javne koristi kot materialnopravnega pogoja za razlastitev. To tudi pomeni, da se v primeru omejitve lastninske pravice po EZ-1 pogoji za to ne ugotavljajo v dveh korakih kot po ZUreP-1, ampak vsi pogoji po uvedenem postopku, torej tudi obstoj javne koristi.

    Sklepu iz osmega odstavka 473. člena EZ-1 ni mogoče pripisati več kot le procesni pomen z učinkom med strankami postopka in organom, saj se z njim ne odloča še o nobenem vsebinskem vidiku investitorjeve zahteve za omejitev lastninske pravice, s tem pa tudi ne o obstoječem lastninskem položaju. V takem primeru je treba za presojo dopustnosti tožbe zoper sklep o uvedbi postopka uporabiti določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj EZ-1 ne določa, da je zoper ta sklep dopusten upravni spor.

    Izrek sklepa o uvedbi postopka, izdanega na podlagi osmega odstavka 473. člena EZ-1, v katerem je že ugotovljen obstoj javne koristi, ta sklep izenačuje z odločbo iz 100. člena ZUreP-1. Sodišče bi zato moralo v tem delu vloženo tožbo obravnavati kot tožbo zoper upravni akt. Ob tem pa bi se postavilo nadaljnje vprašanje, to je, ali ima upravni organ v postopku omejitve lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist sploh pooblastilo za izdajanje tovrstnih ugotovitvenih aktov (vprašanje ničnosti).
  • 56.
    VSRS Sklep X Ips 248/2017
    4.10.2017
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00004151
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 111.
    razlastitev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - vrnitev nepremičnine - dovoljenost revizije
    V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o razlastitvi, s katero je odločeno o prenosu lastninske pravice, o izbrisu zaznambe in o roku, v katerem je razlastitvena upravičenka dolžna pričeti z gradnjo. V tej odločbi torej obveznost oziroma pravica revidentke ni izražena v denarni vrednosti.

    Z navedbami "možnost takojšnje vrnitve razlaščenih zemljišč razlastitveni zavezanki" revidentka ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, saj ni konkretno in jasno navedla, katero je tisto pravno vprašanje v zvezi z vrnitvijo razlaščene nepremičnine, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni navedla, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo, oziroma ni pojasnila, na kakšen način je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito.
  • 57.
    VSRS Sklep I Up 194/2017
    6.9.2017
    RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
    VS00004076
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1-3, 36/1-6. ZUreP-1 člen 100, 102, 103. ZUP člen 279, 279/1-1.
    uvedba postopka razlastitve - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravni interes za vložitev tožbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - zadržanje zakonskih posledic
    Odločba upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Z začasno odredbo tudi ni mogoče začasno zadržati nastopa (kogentno določenih) pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek.

    Suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu lahko določa samo poseben zakon, pri čemer pa ZUreP-1 (ali kakšen drug zakon) ne določa, da vložitev tožbe zoper dokončno odločbo o uvedbi postopka razlastitve predstavlja oviro za izdajo odločbe o razlastitvi.

    Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa. Res sicer ne more imeti položaja tožnika oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, vendar pa tako nasprotno razlogovanje ni utemeljeno. Tako mora sodišče tožbo vselej zavreči, če ugotovi, da izpodbijani akt ne posega v pravni položaj tožnika, prav tako pa tudi v primeru, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
  • 58.
    VSRS Sklep II DoR 2/2017
    23.3.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VS00007713
    ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 367A, 367a/1.
    dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
    Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

    - ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče;

    - ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena ZUreP-1 potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi: a) dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene, b) dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in c) dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka ter

    - ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka in sicer: a) kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti oziroma b) kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu oziroma c) kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine.
  • 59.
    VSRS Sklep II DoR 265/2016
    8.12.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0018706
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99.
    dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - javno dobro - javna cesta na zasebnem zemljišču - odstranitev javne ceste - kategorizacija javne ceste - protipravnost - dejanska razlastitev - soglasje lastnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo

    Revizija se dopusti glede vprašanj:
    - ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ;
    - ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in
    - ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot.

  • 60.
    VSRS Sklep X Ips 81/2016
    23.11.2016
    UPRAVNI SPOR - RAZLASTITEV
    VS1015829
    ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni konkretizirano - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba
    Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revident v reviziji ni konkretiziral, zato niti ni relevantno, da reviziji ni priložil odločbe sodišča prve stopnje, na katero se, v zvezi z navedbo, da naj bi bila sodna praksa sodišč prve stopnje neenotna, sklicuje.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 10
  • >
  • >>