Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, kar pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla, kar vse pa se ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve.
nedovoljena tožba - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - procesni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni akt drugostopenjskega organa, s katerim ta zavrne ali zavrže pritožbo vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, marveč pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba
V obravnavani zadevi - upoštevaje tožbene trditve - med strankama ni sporno, da je tožnik 24. 4. 2023 pri toženi stranki vložil prošnjo za mednarodno zaščito; da je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil tožnik 14. 4. 2023 prvič vpisan v Centralno evidenco EURODAC kot prosilec za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški; da je bila Republika Hrvaška s strani tožene stranke zaprošena za sprejem tožnika ter da je 24. 5 2023 sporočila, da bo v skladu s petim odstavkom 20. člena Uredbe Dublin III ponovno sprejela tožnika. S tožnikom je bil 31. 5. 2023 opravljen osebni razgovor, na katerem je podal izjavo, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa (str. 2 do 4). Glede na tožbene trditve med strankama tudi ni sporna ugotovitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru ne gre za osebo, ki bi potrebovala posebno psihološko ali psihiatrično zdravstveno obravnavo. Sporno je, predvsem, ali zaradi ravnanj hrvaške policije in vojske na meji med Republiko Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, o katerih je v postopku pred toženo stranko izpovedoval tožnik, obstaja ovira za predajo tožnika Republiki Hrvaški iz razlogov drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III.
Ker bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito (in ne kot tujec), bi bile tudi po presoji sodišča za ugotavljanje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi lahko pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje že vloženih prošenj za mednarodno zaščito in prosilcev, kot je tožnik, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka ob meji). Zaradi ravnanj hrvaških obmejnih organov, ki naj bi jim bil tožnik izpostavljen, tako še ni mogoče šteti, da bo v primeru predaje Republiki Hrvaški izpostavljen enakim ravnanjem, kot naj bi jim bil ob zatrjevanih štirih poskusih nezakonitega vstopa v Republiko Hrvaško.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - namen brezplačne pravne pomoči
Tožnik ni izkazal, da potrebuje pravno pomoč oziroma svetovanje, kakršno je opredeljeno v tretjem odstavku 26. člena ZBPP in po katerem se za pravno svetovanje ne šteje zgolj preučitev ter ugotovitev (hipotetičnega) dejanskega in pravnega položaja upravičenca, pač pa mora biti izkazan tudi namen takšnega preučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičencu pri uveljavljanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih. Takšnega namena ter predvsem razlogov zanj pa tožnik, kot že rečeno, ne navaja in jih tudi ni razbrati iz podatkov sodnega spisa.
vrnitev v prejšnje staje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozno plačilo sodne takse
Tožnik je prepričljivo izkazal, da je za zamudo izvedel 13. 6. 2023. Opisana situacija, tj. ko vročevalec obvestilo o neuspešni vročitvi pisanja pusti v napačnem predalčniku za prejemanje pošte zaradi slabše povezljivosti oziroma oddaljenosti naslova za vročanje, je glede na lokacijo tožnikovega prebivališča na naslovu A., povsem življenjska. Zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, saj ga je tožnik vložil znotraj predpisanega osemdnevnega roka (15. 6. 2023). Hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je opravil tudi zamujeno dejanje, tj. plačal sodno takso v višini 148,00 EUR.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
avto šole - učitelj - pisno opozorilo - upravni akt - upravna zadeva
Z izdajo pisnega opozorila na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1, s katerim je bil tožnik opozorjen, da je bila s strani njegovega učitelja vožnje storjena težja nepravilnost, po presoji sodišča ni odločil o kakšni materialnopravni pravici obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper takšno pisno opozorilo. Pravilno je bila zato tudi tožnikova pritožba zoper izdano pisno opozorilo zavržena.
odmera stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev odločbe - odsotnost iz pisarne - potni stroški odvetnika - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Organ ni navedel ne okoliščin, razlogov in pravne podlage za odločitev, svoje odločitve ni primerno konkretiziral in se tako sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je posledično tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Organ za BPP je izboljšavo materialnega položaja glede na dohodke in prejemke upravičenke in njenih družinskih članov ugotovil na podlagi višine lastnega dohodka družine v obdobju neopredeljeno določenih treh mesecev v obdobju enega leta po pravnomočnem zaključku zadeve, za katero je bila BPP dodeljena, pri čemer pa to niso zadnji trije meseci pred potekom enega leta od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega je bila dodeljena BPP. Sklepa se v tem odločilnem delu ne da preizkusiti.
Ocenjevanje je strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, zato ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. Zaradi navedenega tožnica tudi ne more uspeti z vsebinsko povezanim ugovorom, da odločba ni ustrezno obrazložena, saj iz nje niso razvidna merila vrednotenja in kriteriji ocenjevanja in da tožnici zato ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.
Prva pripravljalna vloga tožnice v delu, ki vzpostavlja novo trditveno podlago o dvojni vlogi C. C. kot članice strokovne komisije in uradne osebe, ki je sodelovala pri vodenju postopka za izdajo izpodbijane odločbe, predstavlja v bistvu novo tožbo, vloženo po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Zato je na navedeni trditveni podlagi uveljavljani ugovor bistvene kršitve pravil postopka nedopusten ter ga sodišče po vsebini ne obravnava.
javno naročanje - zahteva za revizijo postopka javnega naročanja - ponudnik - pravilnost izbire postopka javnega naročanja
Tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval, da bi izbrani ponudnik po pozivu naročnika moral pridobiti in predložiti potrdila hrvaških pristojnih organov, ki bi bila izdana po stanju na določen dan v preteklosti. To pa je v tej zadevi bistveno. Četrti odstavek 77. člena ZJN-3 namreč določa, da če posamezna država dokumentov in potrdil, da ne obstajajo razlogi za izključitev, ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v posamezni državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim telesom matične države oz. države sedeža tega subjekta. Zato je tudi po presoji sodišča, enako kot je to ugotovil že naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, izbrani ponudnik že s tem, da je predložil alternativna dokazila, zavzel stališče, da primarnih dokazil ni moč pridobiti. Pri tem pa negativnega dejstva ("da Hrvaška za nazaj ne izdaja zahtevanih potrdil in dokazil") niti ni mogel dokazovati, zato sta trditveno in dokazno breme za nasprotno dejstvo ("Hrvaška takšna potrdila izdaja za nazaj") bila na tistem, ki bi se zavzemal za nasprotno.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - sestavine sklepa o izvršbi - ugovor zastaranja - knjigovodska evidenca - zavrnitev tožbe
Sestavine sklepa o davčni izvršbi določa zakon, ki ne določa, da bi moral sklep vsebovati tudi analitične izračune za vsak znesek, ki se po seznamu izvršilnih naslovov terja od davčnega dolžnika. Takemu prikazu terjatev in obvenosti je namreč namenjena knjigovodska evidenca, ki jo davčni orgn vodi in ki jo ima možnost, zaradi navedbe konkretnih ugovorov, pregledati tudi tožnik.
Pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi se presoja glede na stanje v času njegove izdaje.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik pri podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov in tako ni uspel izkazali povečane verjetnosti za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
varstvo osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odločanje organa druge stopnje
Iz pritožbe zoper izhaja, da je bila pritožba vložena zoper celoten prvostopenjski akt. Iz pritožbe ne izhaja, da bi prosilec vložil pritožbo izključno zoper odločitev v zvezi s 6. točko njegovega zahtevka.
Če je tožena stranka štela, da so pritožbeni očitki glede 1 do 5. točke zahtevka neutemeljeni, kot pravi v odgovoru na tožbo, bi o tem morala odločati v izreku odločbe po tem, ko bi stranki dala možnost, da se o tem izreče, ne pa da je odločala zgolj o 6. točki iz obrazložitve pritožbe.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Obrazložitev izpodbijane odločbe (utemeljitev Strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih kriterijih. Zlasti je to očitno pri 1., 2., 3. in 6. kriteriju (pomen projekta; kakovost, izvirnost, komunikativnost, aktualnost avtorske obravnave; raznolik razvoj slovenske medijske krajine; število zaposlenih). Sodišču tako ni znano kam sodi "težje razvidna ciljnost in koherentnost vsebin". Prav tako ni mogoče razbrati, katera merila pri posameznih kriterijih je Ministrstvo uporabilo in katera je tožeča stranka dosegla. Zapisano je le število točk in povsem splošna navedba o izvirnosti, manjši komunikativnosti Projekta in zmanjšanem pomenu za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti, posebnih vsebin in za redno, objektivno ter ravnotežno predstavljanje političnega delovanja, stališč raznih organizacij in posameznikov.
nadzorstvena pritožba - zavrženje nadzorstvene pritožbe - položaj stranke v postopku - upravičena oseba
Iz določb ZPP izhaja, da vročitev tožbe ni pogoj za pridobitev statusa stranke pravdnega postopka. Prav tako se z vročitvijo tožbe ne pridobi pasivna procesna legitimacija, saj za njo zadostuje tožnikovo zatrjevanje v tožbi, da je prav toženec zavezanec iz materialnopravnega razmerja. Na podlagi tega je mogoče zaključiti, da vročitev tožbe posledično ni pogoj niti za pridobitev statusa stranke sodnega postopka v smislu 2. člena ZVPSBNO.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - navadna poštna pošiljka
Ker je tožnica tožbo poslala po pošti kot navadno pisemsko pošiljko, se kot dan, ko je bila tožba vložena, šteje torej dan, ko je sodišče tožbo prejelo, to je 24. 2. 2023. To pa pomeni, da je tožnica tožbo vložila po poteku z zakonom predpisanega 30-dnevnega roka, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
V kazenski zadevi, v kateri namerava tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, gre za pravnomočno zaključen postopek, tožnik pa želi z izrednim pravnim sredstvom izpodbijati pravnomočno odločitev, da je kriv storitve kaznivega dejanja, za kar mu je bila tudi izrečena kazen in varnostni ukrep. Tožena stranka je torej pri stališču, da bi bila tožnikova zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP, uporabila napačno materialno pravo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - neizpolnitev obveznosti - denarna kazen - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvam inšpekcijskega organa, da ni izvršil naloženih obveznosti po izvršilnem naslovu, temveč smiselno nasprotuje pravilnosti izvršilnega naslova po vsebini, ko navaja in pojasnjuje razloge glede postopkov spremembe namembnosti spornega zemljišča. S tem po vsebini izpodbija pravilnost odločbe, ki se izvršuje, torej izvršljive odločbe, kar pa v postopku izvršbe ni dopustno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - verodostojnost prosilca
Sodišče se pridružuje stališču tožene stranke, da tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih kot prosilec v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Hrvaško. Njegova izjava na zaslišanju, da se v Republiko Hrvaško ne želi vrniti, ne zadošča za utemeljen zaključek, da bodo pristojni hrvaški organi po predaji z njim ravnali nečloveško ali poniževalno. Okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ, sta definirani z njegovimi trditvami, tožnik pa ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem razlogov, ki bi lahko preprečili njegovo predajo Republiki Hrvaški.