spor med operaterjem in končnim uporabnikom - podatek o telefonskih klicih - odpis
Med strankami ni sporno, da je stranka z interesom klic na telefonsko številko s klicno kodo +216 vrnila. Vendar ga je, kot je sama tudi na naroku za glavno obravnavo 10. 10. 2023 večkrat prepričljivo zatrdila, takoj prekinila. Klic sicer ni bil prekinjen in je, kot izhaja iz predloženega izpisa iz CDR datoteke, trajal natančno 2 uri (7200 sekund). Tudi tožnica je na naroku povedala, da je v tem primeru šlo za Wangiri klic. Tako golo dejstvo, da je bil klic v navedeni dolžini opravljen, kar izhaja iz izpisa iz CDR datoteke, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožnica je namreč prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Prej navedene ugotovljene okoliščine na strani stranke z interesom in njeno ravnanje - takojšnja prekinitev klica, kar enako zatrjuje ves čas postopka in v kar sodišče ne dvomi, izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožnica zgolj s sklicevanjem na izpis iz CDR datoteke ni izpodbila. Ta zakonska domneva namreč pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano. Dovolj je, da naročnik dokaže, da je storil vse, kar je od njega razumno mogoče pričakovati. To je stranki z interesom ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, navedenih v 23. točki obrazložitve te sodbe, uspelo, medtem ko tožnica niti ni določno zatrjevala nasprotnega.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 82. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226, 226-6.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - nepriznanje odbitka ddv
Brez računa pravice do odbitka DDV ni mogoče uveljavljati, saj je ustrezen račun zakonski pogoj za uveljavljanje navedene pravice in ne zgolj dokazno sredstvo, ki bi dokazovalo nastanek pravice do odbitka. To pomeni, da je uveljavljanje pravice do odbitka DDV neločljivo povezano s pridobitvijo ustreznega računa. Odbitek brez računa torej ni dopusten, saj se ta formalni pogoj povezuje z zagotavljanjem učinkovitosti sistema DDV, ki preko te značilnosti vzpostavlja interes davčnih zavezancev, da sami skrbijo za učinkovitost tega sistema s tem, da ob opravljeni transakciji terjajo izdajo (pravilnih) računov. Ker torej tožnik davčnemu organu ni predložil ustreznih računov, davčni organ ni mogel ugotoviti obstoja in obsega domnevno opravljenih storitev oziroma dobav blaga in s tem pogojev za priznanje odbitka DDV.
Davčni zavezanec, ki uveljavlja odbitek vstopnega DDV, mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za upravičenost do odbitka. Predložiti mora objektivne dokaze, da so mu davčni zavezanci dejansko dobavili blago oziroma da so zanj dejansko opravili storitve, ki ga je oziroma jih je uporabil pri svojih transakcijah, obdavčenih z DDV. Ti dokazi lahko poleg računa, na primer vključujejo tudi listine, ki jih imajo dobavitelji ali ponudniki storitev, pri katerih je davčni zavezanec kupil blago ali storitve, za katere je plačal DDV.
gozd - les in lesni sortimenti - deponija - vsebina vloge - poziv na dopolnitev - načelo varstva pravic strank - zavrženje vloge - bistvena kršitev določb postopka
S pozivom je prvostopenjski organ tožnico pravilno in z ustrezno vsebino dopisa pozval k izjasnitvi o namenu vloge. Iz poziva pa izhaja tudi, da tožnica z njim ni bila opozorjena na posledico, ki bo sledila, če ne bo ravnala skladno s pozivom, to je, da bo njena vloga sicer zavržena. Zato je bilo v obravnavanem primeru po presoji sodišča kršeno načelo varstva pravic stranke iz 7. člena ZUP.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - strah pred preganjanjem - resna škoda - nedržavni subjekt
Dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, je, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito. Zlasti mora izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki pa mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
dohodnina - odmera dohodnine - dvig gotovine - drugi dohodek - prikrito izplačilo dobička - dohodek iz kapitala - zmotna uporaba materialnega prava
Gotovinska izplačila družbe tožniku, ki jih je tožnik zadržal zase, predstavljajo obdavčljiv dohodek, ki pa se lahko obdavči kot "drug dohodek" le, če ne gre za dohodek iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2, kar se presoja po njihovi dejanski (ekonomski) vsebini. Ker v konkretnem primeru gre za tak dohodek in sicer za prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2 v zvezi s 1. točko četrtega odstavka 90. člena in 80. členom ZDoh-2, opredelitev teh izplačil iz bančnega računa družbe tožniku kot drug dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ni možna. Glede na navedeno, je bilo v obravnavani zadevi materialno pravno zmotno uporabljeno
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe - povprečenje
Ni sporno, da je tožnici bila prisojena meseča renta zaradi izgubljenega dohodka za večletno obdobje, kot nadomestilo zaradi izgube na dohodku. Zato očitek tožbe, da tožnica ni dolžna plačati dohodnine od tako prejetega dohodka, nima podlage v ZDoh-2. Prejeti dohodek pa tudi ni mogoče upoštevati pri letnih odmerah dohodnine, kot zmotno meni tožnica, ko navaja, da bi bilo to zanjo bolj ugodno in da do davčnega bremena iz naslova rent v tem primeru sploh ne bi prišlo. Kot izhaja iz 15. člena ZDoh-2 se dohodek obdavči v davčnem obdobju, v katerem je bil dejansko prejet, kar pa je bilo v primeru tožnice v letu 2018. Zato je davčni organi v letu 2018 izplačani znesek rent zaradi izgube dohodka po sodni odločbi pravilno upošteval pri odmeri dohodnine za leto 2018. Za primere, ko je dohodek zavezancem iz delovnega razmerja v davčnem letu izplačan na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, 120. člen ZDoh-2 narekuje uporabo instituta povprečenja.
ZMZ-1 člen 32. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 29, 29/3.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predaja prosilca odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca
Izpodbijani sklep je nezakonit, ker je izdan po preteku 6 mesečnega roka, ko je Republika Hrvaška prevzela odgovornost, v sklepu pa ni navedeno, zakaj je izdan po preteku 6 mesečnega roka
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - organizator prireditve - povračilo stroškov - časovna opredelitev posameznih dejanj - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je toženka napačno uporabila materialno pravo, konkretno šesto alinejo tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT, in ni upoštevala, da se lahko povrnejo tudi stroški, ki so nastali v okviru organizacije dogodka, tudi če do dogodka ni prišlo, stroškov, ki so tožniku nastali že pri sami pripravi dogodka in v zvezi s samo organizacijo dogodka, v času, ko še ni bilo znano, da dogodka ne bo mogoče izpeljati, ni ugotavljala. Ali in kakšni stroški so tožniku v povezavi z organizacijo dogodka nastali in ali so v povezavi z odpovedjo dogodka dejansko upravičeni stroški, v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno.
ZTuj-2 člen 37, 37/5, 56, 56/1, 56/1-3, 50/3. ZZSDT člen 38, 38/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - soglasje - umik soglasja
V tožbi zatrjevane „nekrivdnosti“ odpovedi (slabe razmere in bolezensko stanje) ni moč subsumirati pod določbo tretjega odstavka 56. člena ZTuj-2. Ta določa, da se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi prenehanja zaposlitve ali dela tujca, če je brez lastne krivde ali volje ostal brez zaposlitve, ne razveljavi tujcu, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, dokler je upravičen do pravic iz tega naslova. Tožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, zato ta izjema razveljavitve dovoljenja v tožnikovem primeru ni uporabljiva. Prav tako za ta upravni spor niso relevantne niti navedbe o dejstvih glede zamenjave tožnikovega delodajalca.
Zakon predpisuje poseben postopek zamenjave delodajalca za tujca, ki ima enotno dovoljenje, ki pa na sam postopek razveljavitve enotnega dovoljenja ne vpliva in ne predstavlja ovire za razveljavitev enotnega dovoljenja.
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7/2.
imenovanje notarja - postopek izbire - postopek izbire kandidata - izločitev uradne osebe - zapisnik - vsebina zapisnika - verodostojnost zapisnika - navedbe v tožbi - vodstvene izkušnje
Za odločitev v predmetni zadevi je ključna ugotovitev, da se zapisniki o opravljenih ustnih razgovorih niso vodili v času oprave razgovorov ali pa so se vodili in jih v spisovnem gradivu ni, zaradi česar ni mogoče brez sence dvoma preveriti zakonitosti in poštenosti izvedenega postopka.
Tožničina prošnja je po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
davek od dohodkov pravnih oseb - izogibanje davčnim obveznostim - izogibanje plačilu davka
Ker davčni organ po navedenem ni uspel izkazati obstoja nedovoljenega davčnega izogibanja na način, kot se to zahteva po stališčih sodne prakse, je napačna odločitev o odmeri davčnega odtegljaja od obresti, izplačanih do datuma pripojitve, prav tako pa glede neupoštevanja prenesene davčne izgube v naslednjih davčnih obdobjih po pripojitvi družbe.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - problemsko območje
Pri spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je po mnenju sodišča torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2, „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“, razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju. Enako stališče je glede navedenega vprašanja zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Z izpodbijano odločbo v pravice tožnika kot upravičenca do BPP ni bilo poseženo, saj je toženka prošnjama ugodila in tožniku dodelila BPP v zaprošeni obliki in obsegu.
Prekoračitev roka za izdajo odločbe, ki predstavlja instrukcijski rok, samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
Odmera akontacije dohodnine od pokojnine, ki jo je tožnik prejemal od tujega izplačevalca, ni skladna s temeljnimi načeli davčnega postopka (to je načelom davčne pravičnosti, načelom materialne resnice ter načelom sorazmernosti), ki jih je pri odmeri davkov dolžan upoštevati davčni organ. Za odločitev v obravnavani zadevi je namreč bistveno, da je organ ob izdaji izpodbijane odločbe razpolagal z vsemi podatki, ki so ključni za ugotovitev tožnikove pričakovane dohodninske obveznosti na letni ravni. Te podatke (o predvidenih skupnih dohodkih zavezanca, prejetih od posameznih izplačevalcev) mora davčni organ upoštevati že pri odmeri akontacije dohodnine med letom. V času izdaje izpodbijane odločbe je namreč davčni organ lahko vnaprej z zadostno stopnjo verjetnosti predvidel, da tožnik tudi v letu 2020 (tako kot v preteklih letih) glede na svoje redne in pričakovane dohodke dohodnine na letni ravni ne bo dolžan plačati.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec
Krog oseb, ki se imajo pravico udeleževati postopka za odobritev pravnega posla kot stranke ali stranski udeleženci (42. in 43. člen ZUP) je določen v drugem odstavku 22. člena ZKZ: to so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.
Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, kar pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla, kar vse pa se ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. URS člen 19, 19/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - resna grožnja za javni red ali javno varnost - odvzem prostosti - pooblaščenec - začasna odredba
Prosilcu za mednarodno zaščito, ki se mu odvzame prostost z nastanitvijo v Centru za tujce, je treba zagotoviti v postopku vsa tista procesna jamstva, kot so določena v 19. členu Ustave, kjer je določen minimum procesnih pravic osebi, ki se ji odvzema prostost ne glede na to, v kakšne vrste postopku se ji prostost odvzema.
Zaslišanje tožnika v prisotnosti pravnega zastopnika bi lahko vplivalo na odločitev tožene stranke tako glede izreka samega ukrepa o omejitvi gibanja kot tudi glede načina izvajanja omejitve gibanja in je zaradi tega zaradi te procesne kršitve sklep odpravilo.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je izkazana že zato, ker je sodišče izpodbijani sklep odpravilo.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - podatki iz uradne evidence - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - ugoditev tožbi
Če se dejansko stanje razlikuje od stanja, ki ga izkazujejo uradne evidence, po presoji sodišča odločitev ne more biti oprta samo na podatke iz uradnih evidenc, temveč je Sklad dolžan v postopku uveljavljanja pravic upoštevati oziroma ugotavljati (tudi) resnično stanje. K temu ga zavezuje določba 6. člena ZZRZI, ki določa, da se v postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja po tem zakonu niso drugače urejena.