davek na dodano vrednost (DDV) - dokazovanje - popravek odbitka DDV
Skladno s 68. členom ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen, popravek pa mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen.
V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku dodatno odmeril DDV na podlagi 68. člena ZDDV-1, ker tožnik ni opravil popravka odbitka DDV, ker so se po opravljenem obračunu spremenili dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska odbitka, na podlagi ugotovitev, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe in imajo podlago v upravnih spisih.
Po povedanem tožnik za svoje trditve v postopku ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi potrdil svoje navedbe, niti ni predlagal za svoje trditve nobenih dokaznih predlogo. Na podlagi trditev tožnika in odsotnosti dokaznih predlogov tožnika v davčnem postopku po presoji sodišča ni bilo mogoče sprejeti drugačne odločitve od izpodbijane.
V tem upravnem sporu ostaja po presoji sodišča neizpodbito, kar sta ugotovila davčni organ in toženka in na čemer je utemeljena izpodbijana odločba: da so bile pogodbe o finančnem leasingu s strani leasingodajalca razdrte v letu 2014; da izjava o odstopu od pogodb ni bila preklicana; da je bila opravljena primopredaja poslovnih prostorov po primopredajnem zapisniku z dne 30. 12. 2016; da je banka tožniku na tej podlagi izdala 17 dobropisov, ki jih je tožnik prejel 3. 1. 2017; da tožnik prejetih dobropisov ni vključil v svoj obračun DDV-O za januar 2017; da je bil tožnik seznanjen z zneski DDV, za katere nima pravice do odbitka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba ZUP - neobrazložena odločba - začasna odredba - začasna odredba -težko popravljiva škoda - predpostavke za začasno odredbo
V sklepu je zgolj povsem splošno navedeno, da je iz vsebine vloge razvidno, da se bo z realizacijo projekta zagotovila modernizacija poslovnih procesov, zato je tožnica prejela 7 točk. Pri tem ni niti nakazano, iz katerih delov tožničine vloge oziroma prilog konkretno naj bi to izhajalo. Toženec vse to obrazlaga šele v odgovoru na tožbo. Prav tako šele v odgovoru pojasnjuje, kako je uporabil določila javnega razpisa glede zadevnega merila, čeprav, kot je bilo že povedano, z odgovorom na tožbo obrazložitve akta ni mogoče nadomestiti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUP člen 279, 279/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - kršitev javnega reda in miru - začasna odredba - ničnost odločbe - nujnost in sorazmernost ukrepa - poseg v osebno svobodo
Tožena stranka je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa tožnici omejila gibanje od 15. 11. 2023 od 14:50 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 15. 2. 2022 do 14:50 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Po presoji sodišča te točke izreka sklepa ni mogoče izvršiti, kar je po 3. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) razlog, zaradi katerega jo je treba izreči za nično.
poštne storitve - javno pooblastilo - carinski postopek
Pridobivanje manjkajočih podatkov, ki so potrebni za izvedbo carinskih in drugih postopkov, s strani upravnih organov ne sme biti predmet zaračunavanja kakršnihkoli dodatnih stroškov postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Toženka je obravnavano prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje na pritožbeni seji zavrnila ob ugotovitvi, da takšna seja v predmetnem kazenskem postopku sploh (še) ni bila razpisana. Ob takem stanju zadeve, za katero se uveljavlja BPP, pa je tudi po presoji sodišča toženka lahko zaključila, da je (prošnja za) dodelitev uveljavljane BPP preuranjena in v tem smislu nerazumna in da s tega vidika niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev zahtevane BPP.
ZDavP-2 člen 88. ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4, 4/1. ZUP člen 274.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev materialnega predpisa
Sodna praksa je zožila razloge za odpravo odmernih odločb na tiste, ki so očitni, in s tem pravni standard očitne kršitve kot pogoja za uporabo nadzorstvene pravice vpeljala tudi za davčne zadeve.
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za očitno kršitev materialnega zakona takrat, ko jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, tj. s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira.
V primeru obravnavane pogodbe z naslovom "Izročilna pogodba po 546. členu OZ", gre vsaj delno za odplačno izročitev kapitala po izročilni pogodbi. Odplačnost izročitve po navedeni izročilni pogodbi pa predstavlja bistveno okoliščino za odločitev v zadevi. Zato po presoji sodišča ni mogoče uporabiti določbe 1. točke drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, ki dovoljuje odlog za ugotavljanje davčne obveznosti v primeru neodplačne izročitve kapitala po obravnavani izročilni pogodbi, saj si je v zameno za prenos premoženja tožnik izgovoril pravico do nasprotnih dajatev oziroma izpolnitev, kar tudi pomeni, da ni prisoten darilni namen oziroma da ne gre za neodplačno izročitev kapitala po izročilni pogodbi.
ZKZ ne zahteva, da mora biti mejna parcela kmetijsko zemljišče. Prav tako ZKZ ne določa tako imenovanega "pretežnostnega merila", po katerem naj bi imel večji interes in s tem pravico do nakupa tisti kmet, ki ima v lasti večjo površino mejnih parcel.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
OT v tar. št. 11 ne predvideva nagrade za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, kakor si to razlaga tožnik, nagrad pa ni mogoče odmerjati izven okvirov OT.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. ZUP člen 238, 238/3. ZUS-1 člen 52. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
denarna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - podjetje - likvidnostne težave - COVID-19 - nova dejstva in dokazi - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
S pritožbo uveljavljano dejstvo, da je računovodski servis pri sestavi bilance stanja storil napako in v tej zvezi predložena popravljena bilanca stanja, ne da bi tožeča stranka v pritožbi tudi obrazložila, zakaj tega ni mogla uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je drugostopenjski organ ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
dohodnina - odmera dohodnine - odpis terjatev - davčni odtegljaj - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - pomanjkljiva obrazložitev - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je že v davčnem postopku ugovarjal, da ni prejel nobenega dohodka, tudi v naravi ne in da ne gre za odpust dolga v višini 30.379,05 EUR, tudi ne gre zmanjšanje tožnikove obveznosti. Tožnik je zatrjeval, da sporni znesek 30.379,05 EUR predstavlja znižanje kredita za višino valutnih tveganj oz. tečajnih razlik (zaradi nihanja tečaja SCF glede na EUR) na višino poštene tržne vrednosti in da ne gre za odpis dolga ter tudi ne za dohodke, kot jih opredeljuje 105. člen ZDoh-2, sploh pa ne za dohodke, prejete v naravi. Valutna tveganja oz. tečajne razlike pa niso predmet obdavčenja.
Davčni organ se ni opredelil do tožnikovih ugovorov, da izhaja sporni znesek 30.379,05 EUR iz kreditne pogodbe, na podlagi katere je tožnik prejel kredit v denarju in ga mora tudi vrniti v denarju, če pa ga vrne z diskontom (odpis preostanka kredita), določen znesek v denarju ne bo plačan. Tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja navedba, da gre za: "odpis preostanka kredita s strani družbe A.". Torej je navedeni znesek izkazan v denarju in ne gre za dohodek, prejet v naravi, za katerega je šele potrebno ugotavljati tržno vrednost, zato je davčni organ napačno uporabil materialno pravo in sicer deveti odstavek 16. člena ZDoh-2.
ZBPP člen 11, 11/3, 37, 37/2, 37/2-2. ZUP člen 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - premoženjski cenzus - materialni položaj - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave v postopku - kršitev pravil upravnega postopka - ugoditev tožbi
Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o dejstvu prebivanja v nepremičnini lahko izjasnil šele v upravnem sporu, v katerem je podal očitek nepopolne ugotovitve dejanskega, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.
V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo, zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe), kar pomeni, da balkona ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo. Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostor stavbe nima narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa ni mogoče govoriti o spremembi namembnosti dela objekta.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obstoj dejstva v času prvega odločanja
Pri organu o novem dejstvu oziroma o novem dokazu govorimo takrat, ko organu dejstvo ali dokaz v prejšnjem postopku nista bila poznana ali dostopna. Toženka v odgovoru na tožbo sama pojasni, da je prvostopenjski organ v prvotnem postopku že vedel za sporna tožničina ravnanja. Posledično ta ravnanja, ki so vodila v odpoved najemne pogodbe za bivalno enoto v ... in so obenem takšna, da bi lahko bila izločitveni razlog po točki 2.1. Javnega razpisa, ne morejo biti obnovitveni razlog.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Hrvaška je svojo odgovornost za obravnavanje prošnje na podlagi točke b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III že potrdila. S tem je vzpostavljen položaj, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika - prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena navedene uredbe dolžna tudi obravnavati.
tujec - omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - razlog za omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - okoliščine, ki so bile razlog za omejitev gibanja, so še vedno podane - pristojnost upravnega sodišča
Tožnik v tožbi ugovarja, da toženka ni ustrezno ugotovila in obrazložila dejstev v zvezi z nujnostjo oziroma sorazmernostjo (podaljšanja) ukrepa omejitve gibanja, vendar iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri odločanju presojala sorazmernost izrečenega ukrepa ter ocenila, da je ta (še vedno) utemeljen, saj v konkretnem primeru ni možno učinkovito uporabili milejših ukrepov. Za organizacijo in izvedbo vrnitve tožnika je njegova prisotnost v postopku obvezna.
procesna sposobnost - smrt stranke med postopkom - osebna pravica - neprenosljiva osebna pravica - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev se nanaša na obnovo postopka odvzema pravice, ki je vezana izključno na osebo tožnika, saj odvzem orožja temelji na ugotovitvi, ki je vezana na njegove osebnostne lastnosti, zato gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva ter je posledično katerakoli druga stranka, razen pokojnega tožnika samega, ne bi mogla uveljavljati.
priznanje statusa stranskega udeleženca - celovita presoja vplivov na okolje - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - predlog za odločitev v sporu polne jurisdikcije
Izpodbijan sklep je pomanjkljiv, saj ne vsebuje razlogov o tem, zakaj zahtevku tožeče stranke za vstop v postopek kot stranski udeleženki ni bilo ugodeno. Tožena stranka bi se glede na zavrnitev zahtevka morala vsebinsko opredeliti do (ne)obstoja pravnega interesa tožeče stranke. Sodišče ugotavlja, da ne gre za pomanjkljivo obrazložitev, temveč za situacijo, ko je navedba dejanskega stanja in razlogov povsem izostala, zato je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
Tožeča stranka je zahtevo za vstop v postopek vložila po izdaji prvostopenjske odločbe, kar pa je glede na drugi odstavek 142. člena ZUP prepozno. V tej fazi postopka ima oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec, na voljo zahtevo za vročitev odločbe po drugem odstavku 229. člena ZUP.
Sodišče je v sporu polne jurisdikcije odločilo tako, da je zahtevo tožeče stranke za priznanje stranske udeležbe v postopku kot prepozno zavrglo, saj jo je tožeča stranka v upravnem postopku podala šele po izdaji odločbe.
V pogledu spornih izračunov vsebnosti alkohola ni spora o tem, da gre pri omenjenih pijačah za trošarinske izdelke in za obračun trošarine zaradi njihove sprostitve v porabo. Sporni tudi niso podatki, ki so navedeni na etiketah oziroma deklaracijah zadevnih likerjev kot končnih izdelkov, in sicer nazivna količina izdelka ter vsebnost alkohola kot delež od nazivne količine izdelka, kakršne je tožeča stranka sama deklarirala na končnih izdelkih. Sporen niti ni način izračunavanja količine alkohola v končnem izdelku, kakršen sledi iz podatkov na etiketi. To pa pomeni, da so bili zadevni trošarinski izdelki kot predpakirani ustrezno označeni in je zato vsebnost alkohola, kakršna je označena na končnem izdelku, tudi po presoji sodišča, enako kot ugotavlja tožena stranka, ustrezna podlaga za izračun količine alkohola v izdelku in s tem za obračun trošarine, ki se v skladu z določbami 6. člena ZTro-11 obvezno opravi ob sprostitvi izdelkov v porabo.
V primeru obravnavane pogodbe z naslovom "Izročilna pogodba po 546. členu OZ", gre vsaj delno za odplačno izročitev kapitala po izročilni pogodbi. Odplačnost izročitve po navedeni izročilni pogodbi pa predstavlja bistveno okoliščino za odločitev v zadevi. Zato po presoji sodišča ni mogoče uporabiti določbe 1. točke drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, ki dovoljuje odlog za ugotavljanje davčne obveznosti v primeru neodplačne izročitve kapitala po obravnavani izročilni pogodbi, saj si je v zameno za prenos premoženja tožnik izgovoril pravico do nasprotnih dajatev oziroma izpolnitev, kar tudi pomeni, da ni prisoten darilni namen oziroma da ne gre za neodplačno izročitev kapitala po izročilni pogodbi.