stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - stvarna pristojnost delovnega sodišča - slovenska vojska - delovno razmerje - javni uslužbenec - rezervist Slovenske vojske - določitev pristojnosti - stvarna pristojnost - ugoditev pritožbi
Pogodba o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, na podlagi katere naj bi se bil tožnik dolžan udeležiti usposabljanja, ne vzpostavlja individualnega delovnega razmerja med tožnikom in pritožnico, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Tudi sicer po določbi 14.a točke 5. člena ZObr pojem "delavec" po tem zakonu pomeni vojaško ali civilno osebo, ki poklicno dela v vojski (…), kar po obrazloženem za pripadnika rezervne sestave ne velja. To pa pomeni, da je zmotna tudi uporaba 5. člena ZDSS-1, na katerem temelji odločitev sodišča prve stopnje o nepristojnosti, saj spora med tožnikom in toženko ni mogoče uvrstiti v nobeno od izčrpno naštetih situacij iz 5. člena ZDSS-1, ki opredeljujejo stvarno pristojnost delovnih sodišč.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - akt poslovanja - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - slovenska vojska - dopis
Dopis o prepovedi vstopa v objekte posebnega pomena za obrambo ni akt iz 2. člena ZUS-1 ne v formalnem niti materialnem smislu, saj ni izdan v obliki upravne odločbe, niti ni bilo z njim v okviru izvrševanja upravne funkcije vsebinsko odločeno o pritožnikovih materialnopravno določenih pravicah,obveznostih ali pravnih koristih in s tem poseženo v njegov pravni položaj.
Gre namreč za akt poslovanja oziroma upravljanja nepremičnin (vojaških objektov in okolišev), ki so posebnega pomena za obrambo, ki jih je Vlada določila z Uredbo, za izdajo katere je podlaga v prvem odstavku 29. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), po katerem Vlada poleg določitve teh objektov tudi predpiše ukrepe za njihovo varovanje, kar pomeni tudi ukrepe za omejitev pravice svobode gibanja v skladu z 32. členom Ustave RS, ki določa, da se ta pravica z zakonom lahko omeji, med drugim tudi, če to zahtevajo interesi obrambe države ali javni red.
priznanje statusa pristopnika k Teritorialni obrambi Republike Slovenije - upravna stvar - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - neenotnost sodne prakse - ni postavljenega vprašanja - stališče Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. Enako velja za zatrjevano neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče še ne bi odločalo.
revizija – dovoljena revizija – priznanje statusa vojnega veterana – pomembno pravno vprašanje – uporaba materialnega prava – območje oboroženih spopadov – razlaga zakona – jezikovna razlaga - namen zakona – načelo enakosti – kršitev ustavnih pravic
Zakonsko dikcijo „čas in območje oboroženih spopadov“ iz točke d) sedme alineje 2. člena ZVV je mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana po tej določbi ZVV prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad (dejansko) odvijal.
status vojnega veterana - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - vpis v evidenco vojnih veteranov
Ker je tožena stranka na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja presodila, da je bil tožniku status vojnega veterana priznan v nasprotju z določbo 6. točke 2. člena Zakona o vojnih veteranih, je s tem, ko je razveljavila odločbo o vpisu tožnika v evidenco vojnih veteranov, pravilno uporabila pravno sredstvo, predvideno v 105. členu ZVojI.
status vojnega veterana – opravljanje nalog v civilni zaščiti
Nesporno v obravnavani zadevi je, da je tožnica v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo pripadala civilni zaščiti. Opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti pa se po ZVV v povezavi z ZOZ ne šteje za dejavnost, na podlagi katere bi bilo mogoče osebi priznati status vojnega veterana.
status vojnega veterana – inštruktor za izvajanje mobilizacije
Tožnik v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Revizijskih navedb, ki dopolnjujejo dejanske ugotovitve v upravnem postopku in v upravnem sporu, Vrhovno sodišče, glede na vezanost na ugotovljeno dejansko stanje, ni presojalo. Tudi materialno pravo je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo.
ZVV člen 2, 2/3, 21, 23, 26, 28.ZVojI člen 105.ZUS-1 člen 85, 86, 91, 107, 107/1, 107/2.
vojni veterani - ugotavljanje statusa - pristojnost za odločanje na prvi stopnji - starost oseb v času sodelovanja v NOV
O statusu vojnega veterana oseb, ki so sodelovale z Narodnoosvobodilnim gibanjem in so bile ves čas sodelovanja mlajše od 15 let, odloča upravna enota; osebe, ki ves čas sodelovanja z Narodnoosvobodilnim gibanjem niso bile mlajše od 15 let, pa pridobijo status vojnega veterana na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izdane po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
status vojnega veterana - mladost prosilca v času vojne
Tožnica, rojena leta 1940, ni mogla opravljati vojaških dolžnosti obrambe domovine, saj kot tako majhen otrok ni mogla razumeti svojih dejanj in namena boja proti okupatorju.
ZVV člen 1, 2. ZO člen 121.ZOZ člen 5, 5/1-4. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-1.
status vojnega veterana - opravljanje nalog v službi za opazovanje in obveščanje - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne napačne uporabe materialnega prava
Če se dela, ki jih je stranka v času vojne agresije na Slovenijo opravljala, ne štejejo za dela iz 1. in 2. člena ZVV, se odločba, s katero je taki osebi status vojnega veterana priznan, lahko razveljavi po nadzorstveni pravici zaradi očitne zmotne uporabe materialnega predpisa, seveda le v predpisanem roku.
ZUS člen 59, 60, 77.ZUP člen 274, 275.ZObr člen 5, 6, 18.ZVojD člen 5.
dodelitev enkratne denarne pomoči - nesreča v času odpusta iz vojske - pojem vojaške dolžnosti
Tožnik, ki je po odpustu iz vojske prečkal cesto na poti domov, ni opravljal vojaških del oz. opravil v času nesreče. Vojaško dolžnost, ki se uresničuje v Slovenski vojski, je treba razumeti predvsem kot opravljanje vojaške službe v smislu 13. točke 5. člena ZObr, ki je po navedeni določbi zlasti opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo.
ZObr člen 5, 5-13, 6, 18. ZUP (1986) člen 263, 263/2.
služenje vojaškega roka - poškodba - sopotnik v civilnem avtomobilu - enkratna denarna pomoč - pojem obrambne dolžnosti - izredno pravno sredstvo - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik, ki se je poškodoval med služenjem vojaškega roka, vendar v času odobrene odsotnosti iz vojašnice, in sicer kot sopotnik v civilnem avtomobilu, ni opravljal vojaških del v času nesreče in se zato ni poškodoval pri opravljanju obrambnih dolžnosti. Zato ni upravičen do enkratne denarne pomoči.
Pojma obrambne dolžnosti ni mogoče drugače razumeti, kot je to določeno v 13. tč. 5. člena in v 6. členu ZObr; zato so bili podani pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147. ZOZ člen 19. ZObr člen 18. ZOR člen 256. ZUS člen 60, 60/1-2, 73.
enkratna denarna pomoč - veljavnost podzakonskih predpisov - prevzem obveznosti Republike Slovenije od nekdanje SFRJ
Ker je pravica do enkratne denarne pomoči obstojala ves čas od tožnikovega služenja vojaške obveznosti v JLA pa do danes, in ker je RS ob izključitvi ZSOS iz slovenskega pravnega sistema dne 8.5.1991 prevzela obveznosti do slovenskih državljanov, ki so služili v JLA, je v postopku treba ugotavljati, ali tožniku ta pravica pripada po sedaj veljavnem ZObr. Ni pa skupaj z ZOZ prenehala veljati tudi Uredba o uveljavljanju pravice do enkratne pomoči in o zneskih te pomoči, ker z ZOZ ni bila izrecno razveljavljena.
Dejstvo, da se tožnik ukvarja z gasilstvom, samo po sebi še ne pomeni načina življenja oziroma ravnanja, ki bi zadoščalo za ugotovitev obstoja humanitarnih razlogov za nasprotovanje uporabi orožja.
začasna odredba - pogoji - verjetna izkazanost ob vložitvi - umik zahteve za izdajo začasne odredbe - ocena sposobnosti za vojaško službo
V upravnem sporu iz 2. odstavka 1. člena ZUS mora tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe ne samo navajati, ampak tudi verjetno izkazati vse pogoje za njeno izdajo. Zahteva za izdajo začasne odredbe se lahko umakne do izdaje sklepa, s katerim se odloči o začasni odredbi.