Tožena stranka je odločila o pritožbi tožnika, v kateri ni jasno navedel odločbe, ki jo izpodbija. Eno od treh na prvi stopnji izdanih odločb je tožena stranka odpravila po nadzorstveni pravici brez navedbe razlogov. Ene od treh odločb, ki jih je tožena stranka odpravila, ni v upravnih spisih. Ker gre za kršitve 68., 2. odstavka 208. člena v zvezi s 1. odstavkom 245. člena in 1. odst. 263. člena ZUP, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.
Oseba, ki prosi za državljanstvo RS z naturalizacijo, mora izpolnjevati vseh osem pogojev iz 10. člena ZDS, med drugim tudi pogoj, da dejansko živi v Republiki Sloveniji že 10 let.
Ker je dal špediter izjavo, da bo plačal vse uvozne dajatve, če blago ne bo prispelo k prevzemni carinarnici, je carina imela podlago, da je špediterja obremenila s carinskimi dajatvami.
zahteva za sodno varstvo - kršitev zakona - varstveni ukrep
Iz odločbe 1. in 2. stopnje izhaja, da je imel kaznovani v krvi v času odvzema 2,45 g/kg alkohola, torej so bili razlogi za izrek varstvenega ukrepa ugotovljeni, zato ni podana kršitev zakona.
Ker je špediter podal izjavo, da bo plačal uvozne dajatve, če blago ne bo predano prevzemni carinarnici, jo je tožena stranka lahko obremenila s carinskimi dajatvami ob predpostavki, da je bilo blago dano v prost promet, pred izvedbo carinskega prestopka.
Napaka v dnevu rojstva (14. namesto 19.) in imenu Janez (namesto Ivan), je po mnenju sodišča šteti za formalno pomanjkljivost liste kandidatov, zato je volilna komisija pred ......... kandidatne liste dolžna predlagatelja liste pozvati, da se napaka v določenem roku odpravi (56/2 člen zakona o volitvah v Državni zbor).
revizija - dovoljenost revizije - tožba na izpraznitev hišniškega stanovanja - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev
Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica po prej veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/82 in 14/84), saj je na hišniškem stanovanju obstajala le pravica do začasne uporabe, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožeča stranka v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Ker tožeča stranka tega ni storila, stranki nimata pravice do revizije in je moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (393. čl. ZPP).
vrnitev nepremičnine (stanovanja, poslovni prostori, zemljišča) - vpliv povečane vrednosti stanovanja na način vračanja - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sporno stanovanje predstavlja sestavni del podržavljene nepremičnine in čeprav se je zaradi tega vrednost nacionalizirane nepremičnine povečala, to lahko vpliva na način vračanja, ni pa mogoče ločeno obravnavati take stanovanjske enote.
1. Nasprotni stranki je bila šele v pritožbenem postopku dana možnost ugovora, da pogoji za priznanje tuje sodne odločbe niso izpolnjeni iz razlogov, ki so določeni v 88. členu zakona o ureditvi kolizije. Ker se je ta ugovor pojavil šele v pritožbenem postopku, ga sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zaradi česar so ostala dejstva, ki se nanašajo na v pritožbi zatrjevano nevročitev kakršnegakoli pisanja tujega sodišča nasprotni stranki, nepopolno ugotovljena.
2. Morebitna izključna pristojnost slovenskega sodišča (za tako pristojnost pa vsaj po dosedanjih podatkih spisa v obravnavanem primeru ne gre) ne more biti ovira za obravnavanje zadeve pred avstrijskim sodiščem, lahko pa je taka pristojnost (če bi res obstajala) ovira za priznanje tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji (1. odstavek 89. člena ZUKZ).
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine
Za odločanje o zahtevku za znižanje preživnine so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Ob oceni vseh spremenjenih okoliščin, sta sodišči pravilno upoštevali, da je tožnik zaposlitev v Italiji sam zapustil, da je mlad in sposoben za delo ter da ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem pravilno poudarili, da so starši dolžni poskrbeti za otrokovo preživljanje in da zato poslabšanje njihovega premoženjskega stanja, ki so ga sami povzročili, ne more vplivati na odmero spremenjene preživnine.
Upravni akt je po tem zakonu akt, s katerim državni organ oziroma drugi nosilec javnih pooblastil v izvrševanju teh pooblastil odloča o kakšni pravici ali obveznosti nekega posameznika ali organizacije v kakšni upravni stvari. Izdaja soglasja k zamenjavi stanovanj v Republiki Sloveniji ni urejena kot upravna stvar niti po zakonu o stanovanjskih razmerjih, niti po stanovanjskem zakonu. Akta o izdaji soglasja ni mogoče šteti za upravni akt.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Otroci imajo pravico do takšnega premoženjskega standarda, kakršnega imajo njihovi starši. Starši z boljšimi premoženjskimi razmerami so zato dolžni prispevati toliko ali več, kot znašajo osnovne otrokove potrebe, starši s slabimi premoženjskimi razmerami, pa sorazmerno manj. Sodišča so zato dolžna v vsakem primeru posebej upoštevati tako potrebe otrok kot zmožnosti staršev in v skladu z njimi določiti ustrezno preživnino. Zato je pavšalna primerjava med zneski prisojenih preživnin brez vsakršne teže.
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.ZPSN člen 4.UZITUL člen 4, 4/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Tuji sodni odločbi, katerih priznanje se zahteva v Republiki Sloveniji, sta tedaj svojo teritorialno učinkovitost sami omejili na "prodajno mrežo Jugoslavije", zaradi česar na območju Republike Slovenije, kot samostojne in neodvisne države, sploh ne moreta imeti nobenih pravnih učinkov. Za priznanje veljavnosti, pravnomočnosti in učinkovitosti tujih sodnih odločb izven meja Republike Slovenije, ki so določene v II. členu Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I, pa slovenska sodišča tudi niso pristojna.
gozdovi - vpliv novih gozdnih poti na povečano vrednost vrnjenih gozdov - vpliv ustavne odločbe na rešitev konkretnega upravnega spora
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U I 72/92 z dne 23.6.1993 (Uradni list RS, št. 42/93) je tudi pri denacionalizaciji gozdov potrebno uporabiti 25. člen ZDen, in ugotoviti, ali se je zaradi izgradnje gozdne poti povečala vrednost vračanih gozdnih parcel. Vrednost podržavljenih oz. vračanih gozdnih parcel je treba ugotavljati skladno s 44. členom ZDen.
povrnitev gmotne škode - odškodnina v obliki rente - invalidska upokojitev - vzročna zveza - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožnik v reviziji povsem pavšalno ugovarja prenizki odškodnini za posamezne odškodninske postavke. Posebej omenja le škodo zaradi njegove invalidske upokojitve, pri kateri naj bi bil prispevek tožene stranke prenizko ocenjen. Poudarja, da je bil upokojen le zaradi posledic prometne nezgode. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so oprte na mnenje izvedenca medicinske stroke, da je tožnikova poškodba iz leta 1983 le v deležu 20 % vplivala na njegovo upokojitev, je odločitev sodišč glede rente in povračila izgube osebnih prejemkov materialnopravno pravilna. Tudi višina posameznih postavk negmotne škode je v skladu z določbami 200. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih.
sodna pristojnost - spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - pravni posel kot podlaga odločbi državnega organa
I. V primeru, ko upravni organ zaradi nepristojnosti zadevo odstopi v reševanje sodišču, to pa prav tako ugotovi, da ni pristojno, nastopi spor o pristojnosti. Spor o pristojnosti pa na podlagi 8. alinee 1. odstavka 160. člena ustave RS rešuje ustavno sodišče. Postopek zanj ureja zakon o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94). V 2. odstavku 61. člena je določeno, da zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni da zanjo ni pristojen. II. ZDen zajema poleg primerov, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last samo pravni posel, tudi primere, ko je bil pravni naslov za to sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. Veljavni pravni posel pa je tisti posel, ki ima vse elemente pogodbe po pravilih obligacijskega prava. Zemljiškoknjižna klavzula ni pogoj za veljavnost kupne pogodbe, vpis v zemljiško knjigo pa tudi ne konstitutiven za pridobitev družbenolastninskih upravičenj.
sodna pristojnost - spor o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.
Sodišče v primeru, ko mu upravni organ odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje pristojnosti in zahteve zavreči. Po 160. členu Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi Ustavno sodišče.