denacionalizacija podržavljene parcele - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Sama mapna kopija sedanjega stanja ne more biti zadosten dokaz, da parcela ni bila podržavljena in zato ne more biti predmet v denacionalizacijskem postopku. Tožena stranka mora v postopku primerjati mapni kopiji starega in novega stanja kot tudi zemljiškoknjižni izpisek, ki se nanaša na navedeno parcelo.
Neprijava uvoženega blaga namembni carinarnici ima za posledico, da pristojni organ odmeri zavezancu (garantu) uvozne dajatve; blago se je torej iz tranzitnega spremenilo v uvozno.
dohodnina - davčne olajšave - dokazi za uveljavljanje olajšav
Sredstva vložena v obveznice zaradi uveljavitve olajšave pri odmeri dohodnine dokazuje upravičenec z vrednostnim papirjem in ne zgolj s potrdilom o njegovem nakupu.
premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala na sklad pred ZDen - pravna posledica pri preoblikovanju takšnega kapitala - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Določba 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) se uporablja le za pravne osebe v mešani lastnini, ki so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je 7.12.1991, v tej statusni obliki že vpisane v sodni register.
Če je družbeno podjetje še pred uveljavitvijo ZDen s pogodbo o brezplačnem prenosu preneslo družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ta pa ga je v celoti ali delno ponovno vložil v podjetje, je treba upoštevati, da je kljub prenosu ta kapital obdržal lastnost družbenega kapitala (ni postal kapital z znanim lastnikom), ker za njegovo preoblikovanje tedaj ni bilo pravne podlage.
Upravni organ mora v postopku za dodelitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja pred odločitvijo o stvari zanesljivo ugotoviti dejansko stanje glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev te oblike družbene pomoči, določenih v 21. členu zakona o socialnem varstvu.
ZLV člen 70.ZPolS člen 8, 9.ZVDZ člen 57. Statut Zelenih Slovenije člen 8, 9.
zavrnitev liste kandidatov
Dano soglasje kandidat ne more preklicati potem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata. V kandidacijskem postopku politična stranka ne more uporabljati dodatka, ki se nanaša na njeno teritorialno organizacijsko enoto.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - razmerja med solastniki
Iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP).
pridobitev - državljan druge republike - oseba s pogojno obsodbo - obnova postopka po uradni dolžnosti - razlogi
Pogojna obsodba na devet mesecev zapora za dobo dveh let sama zase ni tako dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo uporabljeno v prejšnjem postopku, zato zaradi tega dejstva postopka ni možno obnoviti.
ZD člen 122, 122/4.ZOR člen 67, 67/2, 67/4, 210, 210/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neupravičena pridobitev
1. Po določbi 2. odst. 67. člena ZOR velja zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, tudi za vse poznejše spremembe in dopolnitve. Toda po določbi 4. odst. istega člena so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju po določbah členov 117 do 122 ZD (zakona o dedovanju, Ur. l. SRS 15/76 in 23/78) ni mogoče reči, da je stroga obličnost (pismenost in overitev po sodniku) predpisana v kakšnem drugem interesu in ne le v interesu pogodbenih strank. Torej ni pravilno toženčevo revizijsko stališče, da bi tožnik in njegov oče lahko spremenila tožnikove obveznosti preživljanja v denarne obveznosti samo na enako obličen način, kakor je bil predpisan za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
2. Pritrditi je treba revizijskemu stališču, da se v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju vse, kar je katera od strank po pogodbi dala drugi, vrača po splošnih pravilih premoženjskega prava. Zakon o dedovanju, ki v 122. členu ureja razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč tega vprašanja ne ureja na poseben način, ampak se celo v 4. odst. citiranega člena izrecno sklicuje na splošna pravila premoženjskega prava. Glede na dejansko ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožnik očetovega posestva (na podlagi pozneje razvezane pogodbe) ni hasnoval in ni imel od tega nikakršne koristi, je treba uporabiti določbo 4. odst. 210. člena ZOR, po kateri nastane obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti po pravilih o neupravičeni pridobitvi tudi tedaj, če nekdo nekaj prejme glede na (pogodbeno) podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS - status ožjega družinskega člana v času uveljavitve SZ
Zakonska zveza oz. dalj časa trajajoča življenjska skupnost mora obstajati že v času uveljavitve zakona. Zakon v 1. odstavku 117. člena veže pravico do nakupa na pravni položaj, ki je obstajal na dan uveljavitve zakona. Ta velja tako za imetnika stanovanjske pravice kot za njegove ožje družinske člane.
Državljanstvo imetnika stanovanjske pravice ni pravno odločilno, če je državljan RS družinski član, ki kupuje stanovanje.
lokacijsko dovoljenje - rekonstrukcija in razširitev mejnega prehoda - pogoji
Sodišče v upravnem sporu presoja le, ali je lokacijsko dovoljenje izdano v skladu z zazidalnim načrtom. Za presojo skladnosti zazidalnega načrta z ustavo in zakonom pa je pristojno ustavno sodišče, ker zazidalni načrt ni posamičen akt.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - pomen pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. čl. SZ - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
Dejstvo, da tožničin mož, ki je imetnik stanovanjske pravice, ni državljan RS, ne vpliva na tožničino pravico do nakupa stanovanja.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da tožena stranka kot razlog za prepozno vložene tožbe navaja ravnanje stečajnega sodnika oz. njegove namestnice, t.j nepravilnosti v stečajnem postopku, ki je tekel pred sodiščem, ki je krajevno pristojno v obravnavanem primeru, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
dohodnina - zamudne obresti na vrnitev preveč plačane dohodnine - začetek teka roka za plačilo obresti
Zamudne obresti od preveč plačane dohodnine za leto 1991 začnejo teči po preteku 30 dni od izdaje odmerne odločbe, s katero je ugotovljeno preplačilo, seveda, če preplačilo ni v tem roku vrnjeno.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Ob dejstvu, da je v zakonsko skupnost ekonomsko znatno prispeval tudi drugi zakonec, velja glede deležev na skupnem premoženju, ob trditvi prvega zakonca, da je izključni lastnik dela skupnega premoženja, zakonska domneva iz 59. čl. ZZZDR.