• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSRS Sklep I Up 61/2015
    30.3.2016
    UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VS1015530
    URS člen 14, 22. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-4, 36/2, 38, 38/1. ZPP člen 279.
    zavrženje tožbe zaradi zagotovljenega drugega sodnega varstva - odgovor na tožbo - vročitev odgovora na tožbo tožeči stranki - preizkus procesnih predpostavk po uradni dolžnosti
    Ker je toženka v odgovoru na tožbo navedla okoliščino, ki naj bi izključevala obravnavo predmetne tožbe v subsidiarnem upravnem sporu (ker za to obstoji drugo sodno varstvo), je s tem utemeljila ugovor procesne narave, da upravno sodišče ni pristojno za obravnavanje zatrjevanih kršitev. Na ta način je bil med strankama vzpostavljen spor tudi o tem vprašanju glede na to, da ga prvostopenjsko sodišče ni preprečilo oz. odpravilo že samo (to je brez sodelovanja strank) v fazi predhodnega preizkusa tožbe. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na tožbo vročiti tožnici in ji omogočiti, da nanj odgovori.

    Dejstvo, da sodišče na obstoj procesnih predpostavk pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka, pomeni le, da v tem pogledu pri sprejemu procesne odločitve ni prekludirano ali vezano na predlog strank.
  • 22.
    VSRS Sklep I Up 75/2016
    30.3.2016
    UPRAVNI SPOR
    VS1015496
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    upravni spor - začasna odredba - sporno pravno razmerje
    Predlagana začasna ureditev stanja (

    naj se odloži izvršitev gradbenega dovoljenja) se

    ne nanaša na sporno pravno razmerje in že zato ni podana zakonska podlaga za njeno izdajo. Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je zavrnitev predloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji iz 274. člena ZUP.
  • 23.
    VSRS Sodba I Up 58/2016
    30.3.2016
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1015691
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1-d, 21, 21/1. ZMZ člen 21.
    mednarodna zaščita - predaja Republiki Hrvaški - Dublin III - predaja odgovorni državi - sprejem prosilca - domneva sistemske pomanjkljivosti - tožbene in pritožbene novote
    Pritožnik z navedbami, da iz teh informacij izhaja, da imajo prosilci za azil v Republiki Hrvaški omejen dostop do zdravstvenega varstva v praksi in da je nastanitev prosilcem za azil zagotovljena le v sprejemnem centru v Kutini in izjava hrvaškega notranjega ministra, da prosilci iz različnih držav, med njimi tudi iz Maroka, ne morejo pridobiti mednarodne zaščite, ne more uspešno izpodbiti ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da pritožnikova predaja Republiki Hrvaški ne bi pomenila kršitve človekovih pravic in da niso podani razlogi za utemeljeno domnevo, da bi v Republiki Hrvaški obstajale take sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah in to tako na splošni ravni kot glede tožnikovega individualnega položaja.
  • 24.
    VSRS Sklep I Up 91/2014
    30.3.2016
    UPRAVNI SPOR - TELEKOMUNIKACIJE
    VS1015501
    ZUS-1 člen 17, 17-1, 17-2. ZPOmK-1 člen 64, 66, 66/2. ZEKom-1 člen 192, 243.
    elektronske telekomunikacije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pritožba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - procesne predpostavke- zavrženje tožbe
    Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.

    Določba drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 pritožnici ne daje možnosti vložitve neposredne tožbe v obravnavani zadevi, saj ne izključuje določb ZUS-1, ki določajo stranke in stranske udeležence v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), ampak določa le vrsto pravnega varstva, to je upravni spor.
  • 25.
    VSRS Sklep I Up 69/2016
    30.3.2016
    UPRAVNI SPOR - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VS1015524
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    tožba zaradi molka organa - sprememba dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti - začasna odredba za začasno ureditev stanja
    Za izdajo začasne odredbe mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj pravno razmerje, ki ga izpostavljata upravna akta, ni neposredna podlaga zatrjevani škodi, ampak je to ravnanje ZZZS, na katerega se zahtevana upravna akta ne nanašata.
  • 26.
    VSRS Sklep I Up 72/2016
    30.3.2016
    UPRAVNI SPOR - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
    VS1015518
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 76, 82. ZInfP člen 10, 10/3. URS člen 23.
    začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - težko popravljiva škoda
    Učinkovito sodno varstvo, ki ga zagotavlja 23. člen Ustave, kadar tožba sama po sebi nima suspenzivnega učinka, lahko zagotavlja izdana začasna odredba, ki do odločitve sodišča o tožbi zadrži izvršitev posredovanja zahtevanih dokumentov.
  • 27.
    VSRS Sklep I Up 77/2015
    30.3.2016
    UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VS1015523
    ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-4. ZOPNI člen 5, 5/2, 9, 9/2, 10, 27, 27/1, 34, 34/1.
    tožba zaradi posega v človekove pravice - zagotovljeno drugo sodno varstvo - finančna preiskava za odvzem premoženja nezakonitega izvora - zakonitost finančne preiskave - ugovor nezakonito pridobljenih dokazov (je predmet pravdnega postopka)
    Napačno je stališče, da so odredbe o finančni preiskavi in zaključno poročilo, izdanih po določbah ZOPNI, problematični zaradi svojega neposrednega učinka, torej sami po sebi. To postanejo zaradi posrednih učinkov, to je posledic, nastalih na njihovi podlagi (začetek pravdnega postopka in uporaba v finančni preiskavi dobljenih dokazov).

    Tožnici je zoper izpodbijane odredbo o finančni preiskavi in odredbi o njenem podaljšanju, ki so bile podlaga za izvajanje dejanj v finančni preiskavi, ter za izpodbijano zaključno poročilo zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku - najprej z ugovorom o protipravno pridobljenih dokazih in s tem o nedopustnosti izvedbe v okviru dokaznega postopka, nato pa v pritožbi zoper sodbo, če bo ta temeljila na nezakonitem dokazu oz. na z njim povezanim stališčem, s katerim se toženka (tožnica v tem upravnem sporu) ne bo strinjala. Če bo menila, da ji taka ureditev po ZOPNI (v povezavi z Zakonom o pravdnem postopku) ne nudi zadostnega varstva, jo bo morala izpodbijati v tem (pravdnem) postopku, v katerem se je to vprašanje izpostavilo.
  • 28.
    VSRS sklep III DoR 2/2016
    29.3.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002882
    OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu
    Revizija se dopusti glede vprašanja: Do kdaj lahko naročnik v okviru okoliščin iz 631. člena Obligacijskega zakonika (OZ) veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu?
  • 29.
    VSRS sklep III Ips 123/2014
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002881
    ZPP člen 8, 339, 339/2-8, 339/2-10, 347, 347/2.
    dopuščena revizija - obravnava pred sodiščem druge stopnje - sodba presenečenja pasivna legitimacija - načelo neposrednosti - sprememba odločbe izven pritožbene obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodišče druge stopnje

    Sodišče druge stopnje ne bi smelo presojati vprašanja pasivne legitimacije le na podlagi priložene pogodbe. Ob upoštevanju tožničine pravice do dokaza bi namreč moralo, v skladu s pravili proste dokazne ocene, presojati pomen ostalih izvedenih dokazov glede položaja toženke kot stranke pogodbe. Ker je pritožbeno sodišče dolžno razpisati obravnavo, če je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov, je zaradi opustitve pritožbene obravnave v tej zadevi utemeljen revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka in sicer iz 8. in (posledično tudi iz) 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namen pritožbene obravnave je namreč ravno v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno - ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje.

  • 30.
    VSRS sklep III Ips 114/2014
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS4002891
    ZFPPIPP člen 271, 272, 272/1, 272/1-2, 275, 275/4, 277, 305, 305/1, 305/4, 308.
    sklep o napotitvi na pravdo - izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - zloraba procesnih pravic
    Tožeča stranka je imela možnost vložiti pritožbo zoper napotitveni sklep, če je menila, da je napačen. Pravnomočen sklep o napotitvi na pravdo pa ne more biti več predmet presoje v tem postopku.

    Zloraba procesnih pravic je lahko povzročena le naklepoma. Stranka se mora zavedati, da izvršuje svojo pravico v nasprotju z njenim namenom.

    Ker je kreditna pogodba le nadomestila stare kredite, je za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti ključno vprašanje, ali je tožeča stranka s pridobitvijo hipoteke na nepremičninah toženke pridobila več pravic, kot jih je imela pred tem na podlagi že danih kreditov. V primeru, da je pridobila več pravic, so ji bili dani ugodnejši pogoji za poplačilo terjatve v smislu 271. člena ZFPPIPP.
  • 31.
    VSRS sodba III Ips 119/2014
    29.3.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4002922
    OZ člen 662, 663. ZGO člen 31.
    dopuščena revizija - gradbena pogodba - odškodninska odgovornost - stvarne napake - jamčevanje za napake - odprava napak - odgovornost projektanta - odgovornost revidenta projektov - obligacijo prizadevanja - notifikacija - rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka - prekluzivni rok - izguba pravice - škoda zaradi zaupanja - solidnost gradbe - obligacija prizadevanja

    Škoda, za katero projektant odgovarja po pravilih o odgovornosti za škodo zaradi zaupanja, so namreč tudi stroški odprave napak. Ob tem pa je bistveno, da se pri pogojih za odgovornost glede škode zaradi zaupanja, uporabljajo enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke.

    Revident je prav tako odgovoren za napake solidnosti gradbe, če je napaka nastala zaradi tega, ker je preverjal načrte projektanta, katerega napako bi bil moral zaradi svoje strokovnosti opaziti. S tem je namreč zajet v sfero odgovornosti odgovorne osebe, v tej zadevi torej projektanta. Zatorej tudi za revidenta projekta veljajo določbe o odgovornosti za solidnost gradbe z daljšim jamčevalnim rokom na eni strani (662. člen OZ) in krajšimi roki grajanja in uveljavljanja napak na drugi strani (663. člen OZ).

  • 32.
    VSRS sodba III Ips 101/2015
    29.3.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002894
    OZ člen 168, 365. ZPP člen 212, 215, 216, 285. ZPomK-1 člen 9, 62. ZPomK člen 10, 44. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 267.
    varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - zastaranje - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - trditveno breme - dokazovanje - informativni dokaz - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - materialno procesno vodstvo - sprememba lastnega pravnega stališča sodišča - vezanost nacionalnih sodišč na posvetovalne dokumente EU - predlog za predhodno odločanje Sodišču EU
    Upnikovo dejanje v upravnem postopku, ki se ne nanaša na terjatev samo, ki ni namenjeno ugotovitvi, zavarovanju ali izterjavi njegove terjatve oziroma, ki ni podano pred pristojnim organom, ni dejanje v smislu določbe 365. člena OZ.

    Stopnja substanciranja navedb ene stranke je odvisna od procesne aktivnosti druge, nasprotne stranke.

    Ugovor tožene stranke je terjal dopolnitev navedb tožeče stranke, ki bi morala konkretneje pojasniti predpostavke, na podlagi katerih je utemeljevala pridobitev tržnih deležev v hipotetičnem scenariju. Zaradi aktivnosti tožene stranke je trditvena podlaga tožeče stranke postala nejasna; zgolj nanizani opisni dejavniki iz študij tožeče stranke niso več zadoščali.

    Pooblastilo sodišču, da o višini škode odloči po prostem preudarku, ima svojo zrcalno sliko na trditvenem področju; od strank se lahko zahteva konkretizacija navedb, glede katerih pride v poštev določba prvega odstavka 216. člena ZPP, le v omejenem obsegu. Ne glede na to pa morajo stranke v vsakem primeru podati navedbe, ki služijo kot podlaga za oceno škode. Prav tako se od strank lahko zahteva, da svoje navedbe konkretizirajo v obsegu, ki je primeren glede na okoliščine konkretnega primera. Obstajati morajo vsaj oporne točke, na temelju katerih je škodo sploh mogoče oceniti. Če manjkajo tudi oporne točke, je o tožbenem zahtevku mogoče odločiti po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu (215. člen ZPP), saj bi v nasprotnem primeru sojenje po prostem preudarku temeljilo le še na ugibanju.

    Če je sodišče prve stopnje po ponovni preučitvi zadeve spremenilo svoje dosedanje stališče in je (med drugim) menilo, da trditvena podlaga glede hipotetičnega scenarija v okviru izgubljenega dobička ni zadostna, bi to moralo jasno sporočiti tožeči stranki, saj bi ji le na ta način zagotovilo resnično možnost, da se o tem izjavi oziroma, da svoje trditve dopolni. Materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje bi torej moralo biti usmerjeno, kar pa ne pomeni, da bi bilo sodišče dolžno poučevati pooblaščence pravdnih strank, katere trditve konkretno bi morali še podati.

    Pravna ureditev EU ne določa vezanosti nacionalnih sodišč na posvetovalne dokumente in njihove osnutke niti na osnutke direktiv.

    V skladu z določbo prvega odstavka 267. člena PDEU je Sodišče EU pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage Pogodb ter glede veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij EU. V skladu s sodno prakso Sodišča EU obveznost predložitve vprašanja za predhodno odločanje oziroma pristojnost Sodišča EU za odločanje (med drugim) ni podana, če vprašanje ni bistveno za rešitev spora v glavni stvari.
  • 33.
    VSRS sklep III DoR 28/2016
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4002893
    ZPSPP člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4.
    dopuščena revizija - poslovni prostori - najemna pogodba - najem poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - pisna odpoved - sodna odpoved - kogentne določbe zakona
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je določba 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih prisilne narave, zaradi česar naj dogovor o sporazumnem načinu odpovedi najemne pogodbe za poslovne prostore za nedoločen čas med pogodbenima strankama sploh ne bi bil možen.
  • 34.
    VSRS sodba III Ips 29/2016
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002888
    ZPP člen 370, 370/3.
    razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
    Revidentka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).
  • 35.
    VSRS sklep III Ips 1/2015
    29.3.2016
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VS4002895
    ZFPPIPP člen 216, 216/2, 211/1. ZIZ člen 264/2, 265. SPZ člen 143.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo - ustavitev prekinjenega postopka zavarovanja - pravni učinki potrjene prisilne poravnave - hipoteka - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pridobljene pravice
    V času, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev, je že veljal novi drugi odstavek 216. člena ZFPPIPP; novela ZFPPIPP-F, je tudi le eksplicitno uredila namero zakonodajalca, ki je ostala nespremenjena.

    Vlagatelj izpodbija pravnomočni sklep o ustavitvi postopka zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavitvi v tem postopku opravljenih dejanj. Pri tem ne zatrjuje, da bi bila zaradi izpodbijane odločitve izbrisana upnikova že vknjižena hipoteka oziroma da bi njegova že priznana terjatev postala ponovno sporna. Posledica ustavitve postopka zavarovanja je bila torej zgolj v tem, da ne obstaja več predhodna odredba in da tudi ne bo odločeno o ugovorih zoper to odredbo. Ker za samo hipoteko in terjatev izpodbijana odločitev ni imela neposrednih posledic, odgovor Vrhovnega sodišča na pravno vprašanje iz zahteve ni odločilen.
  • 36.
    VSRS sodba III Ips 121/2014
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4002889
    ZPP člen 13, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-5. OZ člen 239, 239/2.
    neveljavnost pogodbe - ničnost - ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - poslovna odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - pogodbene zamudne obresti - predhodno vprašanje - arbitražni sporazum
    V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke. Če niso, ni tožena prava stranka, saj so vse pogodbene stranke nujni sosporniki.
  • 37.
    VSRS Sodba III Ips 144/2014
    29.3.2016
    ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VS00019044
    ZOZP člen 18. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - posredni oškodovanec - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek - lex specialis - dopuščena revizija
    Tožničin zahtevek za povračilo družinske pokojnine je po vsebini regresni zahtevek. Pravno podlago odškodninskih zahtevkov tožnice predstavlja prvi odstavek 271. člena ZPIZ-1. Vendar pa je, kadar škoda nastane kot posledica prometne nesreče, primarno treba uporabiti določbe ZOZP, saj je odgovornost povzročitelja nezgode predmet zavarovanja v prometu. ZOZP namreč ureja ravno obvezna zavarovanja v prometu, zato je v takih primerih v razmerju do ZPIZ-1, ki na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, lex specialis. Revizijske trditve, da je ZPIZ-1 v razmerju do ZOZP specialnejši predpis, zato niso utemeljene.
  • 38.
    VSRS sodba in sklep III Ips 52/2014
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS4002890
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor sodišča na pritožbene očitke - načelo kontradiktornosti - plačilo kupnine
    Sodišče druge stopnje je na pritožbene očitke odgovorilo zgolj s prepisom določb ZPP, komentarja ZPP in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, obrazložitev, zakaj so bili konkretni dokazni predlogi zavrnjeni, pa je „prazna“. Povzemanje stališča prvostopenjskega sodišča s citiranjem odsekov iz obrazložitve sodbe ne predstavlja vsebinskega odgovora na pritožbene očitke. Takšen način pritrjevanja sodišču prve stopnje ne pomeni soočenja s pritožbenimi navedbami in predstavlja kršitev pravice pritožnika do izjave, saj popolnoma spregleda pritožnikovo grajo (pod predpostavko, da se pritožnik argumentirano sooči s stališči, zavzetimi v sodbi sodišča prve stopnje).
  • 39.
    VSRS sklep III Ips 148/2015
    29.3.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS4002887
    ZFPPIPP člen 302.
    sklep o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
    Sklepa o preizkusu terjatev, s katerim je bila stečajna upraviteljica tožnice napotena na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekanih terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, stečajna upraviteljica ni izpodbijala. Sklep je postal pravnomočen. To pomeni, da bi morala tožnica, zato da terjatev upnikov (tožencev) ne bi veljala za priznano, v roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev.
  • 40.
    VSRS sodba III Ips 59/2014
    29.3.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS4002904
    OZ člen 120, 121, 921, 964.
    dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - splošni zavarovalni pogoji - povrnitev premoženjske škode - zavarovalno kritje - izključitev zavarovanega kritja - počasno škodljivo učinkovanje - miniranje

    Določba 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev se nahaja v delu A Splošnih pogojev, ki velja za vse nevarnostne vire.

    Izključitev po določbi 6. točke tretjega odstavka 3. člena vsakokratnih Splošnih pogojev velja za vse nevarnostne vire, tudi za miniranje, ki je urejeno v četrtem odstavku 5. člena vsakokratnih Splošnih pogojev. Glede na to ni podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti (miniranja) zavarovanca.

  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>