Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja presoje povprečne skrbnosti zasebnika, ki ni vedel, da bo tožnik konkretnega dne prišel na ogled sedežne garniture in se je odpravil čistit oljni madež na stopnicah pred vhodom v stanovanjsko hišo cca 20-30 minut po razlitju olja.
Nizkotnost maščevanja je kot izvršitveni način treba razlagati restriktivno, tako da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini in intenzivnosti enakovredni brezobzirnemu maščevanju. Vsakega maščevanja (ki nima znakov brezobzirnosti) zatorej ni dopustno subsumirati pod druge nizkotne nagibe.
varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - namen ZVKSES - napaka, ki znatno ovira normalno uporabo nepremičnine - odstop od pogodbe - kondikcija - vračilo kupnine - pobotni ugovor
V obravnavani zadevi se v stanovanju pojavljajo vlažni madeži in plesen na več mestih, hkrati pa gre za takšno vlago, ki je ni mogoče odpraviti s pravilno uporabo stanovanja, poglavitni vzrok za nastalo vlago in plesen v stanovanju je slaba izvedba gradbenih del; zato je pravilen zaključek, da gre za napako, ki znatno ovira normalno uporabo stanovanja. To pa pomeni, da je bil (na podlagi petega odstavka 20. člena ZVKSES) odstop prve tožnice od prodajne pogodbe utemeljen in posledično tudi njen kondikcijski zahtevek za vračilo kupnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je plačala kupnino.
Pretoga razlaga pravil o zastaranju lahko ob neupoštevanju konkretnih okoliščin primera pomeni nesorazmerno omejitev pravice tožnice do dostopa do sodišča. Za obravnavani primer je tako bistveno, da o kondikcijski terjatvi zaradi ničnosti pogodbe ni mogoče govoriti, dokler se niso popolnoma izjalovila pričakovanja tožnice, da bo postala lastnica spornih nepremičnin. Zastaralni rok namreč ne more teči, dokler tožnica ni vedela oziroma ni mogla vedeti za ničnost pogodbe in posledično ni mogla vložiti tovrstne kondikcijske tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugem postopku
Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti, ki zagotavlja izključitev vsakega razumnega dvoma strank in javnosti v odločanje vseh sodnikov določenega sodišča. Delegacija pristojnosti predstavlja izjemo glede na pravila o krajevni pristojnosti sodišč, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Zato zgolj trditve o nepravilnostih v drugem pravdnem postopku pred istim sodiščem ne morejo predstavljati zadostnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev pravic obrambe – pritožbena seja – dokazna ocena – nov dokaz
Vložniki zahtev utemeljeno oporekajo postopanju sodišča druge stopnje, ko se je na pritožbeni seji seznanilo z novim dokazom, ki je bil priložen pritožbi obsojenega Z. in ga je ocenjevalo ne da bi ga izvedlo v dokaznem postopku na obravnavi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku
Okoliščina, da je mati mladoletnega tožnika, ki je s tem njegova zakonita zastopnica in je njen položaj primerljiv s stranko postopka, zaposlena na sodišču, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu citirane zakonske določbe.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče - dobrovernost - prepoved odtujitve in obremenitve
Toženci šele prvič v reviziji konkretizirajo očitke v zvezi s postopkom po ZKZ, kar pa ne more vplivati na presojo dobre vere tožnika, ki je več kot 10 let živel v prepričanju, da je bila pogodba za konkretna zemljišča sklenjena v skladu z zakonskimi določbami.
V obravnavani zadevi je bila kreditna pogodba sklenjena in v svojem ekonomskem bistvu s strani tožnice izpolnjena. Toženec sicer na svoj račun ni prejel gotovinskega nakazila, mu je pa tožnica omogočila črpanje sredstev s povečanjem dovoljenega limita. Knjižena sredstva tako povečanega kredita so bila na podlagi toženčevega nakazila (asignacije) prenesena na račun družbe A. (katere zakoniti zastopnik je bil toženec) in nastopila je toženčeva obveznost, da v skladu s prenovljenimi pogoji odplačevanja izpolni svojo obveznost po kreditni pogodbi.
Upoštevajoč navedeno dejansko podlago je materialnopravno pravilen zaključek, da je dejanski substrat obravnavane zadeve mogoče subsumirati pod nakazilo oziroma asignacijo.
dopuščena revizija - očetovstvo - tožba za izpodbijanje očetovstva - prekluzivni rok - zamuda roka - dopolnitev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Tožnik je že v tožbi navedel, da je v matičnem registru kot oče mladoletnega drugega toženca vpisan tretji toženec, da želi njegovo očetovstvo izpodbiti in nato doseči ugotovitev, da je sam njegov oče. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik že z vložitvijo tožbe 16. 12. 2011, torej pred iztekom enoletnega prekluzivnega roka, vložil tožbo za izpodbijanje očetovstva, le da ta ni bila pravilno oblikovana. Tako ni pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je šlo za prepozno spremembo tožbe po 184. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0018296
ZSKZ člen 14, 16, 17. ZLPP člen 5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - kmetijsko zemljišče - sredstva kapitalske družbe - argument teleološke redukcije - revizija stranskega intervenienta - odgovor na revizijo - stroški revizijskega postopka
14. člen ZSKZ se nanaša na zemljišča v družbeni lastnini, ne pa na zemljišča v lasti kapitalskih družb z znanimi lastniki. Če pa je imela kapitalska družba med svojimi sredstvi (zgolj) pravico uporabe na nepremičnini, tedaj ta zemljišča niso v njeni lasti in so bila predmet podržavljanja na podlagi 14. člena ZSKZ. S tem je bilo res poseženo v pravico uporabe, vendar na ustavno dopusten način, saj se je pravica uporabe transformirala v obligacijsko pravico.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007933
ZKP člen 128, 128/5, 314, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 54.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – pravica do pregleda spisa – zapisnik o glavni obravnavi – snemanje glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje
Obsojenčev goljufivi namen je razviden ne samo iz opisa njegovega ravnanja v izreku prvostopenjske sodbe, temveč tudi iz razlogov sodbe. Z nasprotovanjem zaključkom izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenec ravnal z goljufivim namenom, vložniki pod videzom kršitve kazenskega zakona uveljavljajo nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Obsojenec in s tem tudi obsojena pravna oseba, sta kazniva dejanja storila zoper dva različna oškodovanca, v nepovezanem časovnem obdobju (19. 2. 2007 do 24. 5. 2007 ter od avgusta 2007 do 31. 12. 2007) in deloma tudi na različna izvršitvena načina.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - denarna sredstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pri presoji, da tožnica ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena v zvezi s tem, ali so bila denarna sredstva porabljena za skupno premoženje ali ne, kršila določbe Zakona o pravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS0018322
ZIZ člen 64, 65.
nedopustnost izvršbe - zastavna pravica - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pravilno je materialnopravno stališče višjega sodišča, da v konkretnem primeru ne gre za konkurenco dveh lastninskih pravic, saj sta tožnika lastnika spornih nepremičnin od 10. 3. 2000 dalje, pogodbeno ustanovljena zastavna pravica drugega toženca pa je bila na podlagi sodbe VSL II Cp 57/2014 ugotovljena za nično, notarski zapis je bil izbrisan in vzpostavljeno je bilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma oškodovancu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
stroški pred Svetom za avtorsko pravo - oprostitev stroškov - dopustnost tožbe zoper sklep
Tožba zoper sklep v zvezi s predlogom za oprostitev stroškov postopka pred Svetom za avtorsko pravo oziroma obročnim plačilom teh stroškov ni dopustna. Take tožbe ne predvideva ne ZASP, ki dopušča le tožbo zoper odločbo Sveta, ne ZUS-1, ki zoper sklepe dopušča tožbo le v taksativno naštetih primerih. Izpodbijani sklep pa ni sklep po 5. členu ZUS-1.
Začasno odredbo se lahko izda samo, če je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu (in so izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavanje), torej najprej s trenutkom začetka upravnega spora, in najkasneje do odločitve sodišča o sami tožbi. Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki jo je sodišče prve stopnje spregledalo, je procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi med drugim ta, da o glavni stvari v upravnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno.
Ta začasni ukrep je omejen tudi glede pravnih učinkov, saj se ne morejo raztezati prek meja postopka upravnega spora, ki se zaključi s pravnomočno odločitvijo sodišča. To izrecno določa drugi odstavek 32. člena ZUS-1, vendar pa dejstvo, da tega tretji odstavek 32. člena ZUS-1 izrecno ne ponovi, ne pomeni, da je učinkovanje začasne odredbe na njegovi podlagi (za ureditev spornega razmerja) zaradi tega časovno neomejeno.
Razlaga ZUS-1, po kateri bi začasni ukrep sodišča, ki je namenjen varstvu tožnika v času trajanja upravnega spora, lahko z učinki posegel prek trenutka pravnomočnosti sodne odločitve, je tako očitno napačna.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 92. ZKme-1 člen 54, 54/1, 54/2, 57, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 122, 123.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahtevka - neposredna plačila v kmetijstvu
Rok za vložitev zahtevka za izplačilo odobrenih sredstev se določi v odločbi o pravici do teh sredstev. Določba Uredbe, da ta rok ne sme biti določen po 30. 6. 2015, ne pomeni, da je zahtevek prepozen, če je vložen do tega datuma. Določbe 54. člena ZKme-1 ne urejajo podaljšanja procesnega roka, temveč spremembo roka, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - zelo hude posledice - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe
Oteženost priprave ustavne pritožbe, ki jo sicer lahko vsakdo vloži brez zastopanja po odvetniku, zoper odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo prvostopenjsko zavrženje zahteve za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno kazensko sodbo, sama po sebi ne pomeni hujših posledic za revidenta.