Uredba Sveta EU št. 343/2003 člen 2(j), 9(1), 16(1)(e), 17(1), 20(1)(e).URS člen 3a.
azil - predaja prosilca za azil drugi državi članici EU, odgovorni za reševanje prošnje za azil - uporaba Uredbe o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države - vpliv ustavne odločbe na izvrševanje določb Uredbe - začasna odredba
Sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča nima neposrednega učinka, ki bi Republiki Sloveniji preprečevalo izvrševanje Uredbe. Ker tožniki nimajo dokumenta za prebivanje v Sloveniji, Republika Slovenija po določbah Uredbe ni odgovorna za reševanje prošenj tožnikov za azil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - pravica do nepristranskega sojenja
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča A., ki se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče A., bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Kadar sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 24, 24/3, 24/4, 25, 25/5, 29, 29/4, 29/5, 29/6, 34, 34/1-2. ZUS člen 59, 59/1, 67, 67/2, 77, 77/2-3.ZUP člen 7, 8, 10, 11, 14. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - subjektivne okoliščine - neverodostojne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Če so izjave prosilca za azil glede bistvenih okoliščin za priznanje azila nasprotujoče si, neprepričljive in zato neverodostojne, prosilec z njimi ne izkaže utemeljenega subjektivnega strahu pred preganjanjem in mu zato azila ni mogoče priznati. V takem primeru se objektivne okoliščine za priznanje azila ne ugotavljajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23566
ZKP člen 265, 265/1, 420, 420/2.KZ člen 41, 224, 299.
prištevnost - dvom v prištevnost - psihiatrični pregled obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovite dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - premoženjskopravni zahtevek - stek kaznivih dejanj - razmerje konzumpcije - poškodovanje tuje stvari - nasilništvo
V okviru zahteve za varstvo zakonitosti je odločbo zvezi z prisojenim premoženjsko pravnim zahtevkom mogoče izpodbijati le, če je sprejeta v nasprotju z zakonom.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z lestve - neoblična pogodba o delu - pasivna legitimacija
Navzven, v razmerju do tožnika, je glede na ugotovitve nižjih sodišč nastopal prvotoženec kot fizična oseba. V takšnem nastopanju se je vsak pravni subjekt dolžan v svojem imenu in na svoj račun vesti odgovorno, torej tudi odškodninsko odgovorno.
razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otroka
Toženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu.
Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.
ZPP člen 181, 181/3, 186, 314, 315.ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2.
delna sodba - vmesna sodba - vmesni ugotovitveni zahtevek - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - ekonomska skupnost - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost
V tej zadevi gre za vmesni ugotovitveni zahtevek o obstoju izvenzakonske skupnosti, zato je procesna situacija drugačna kot v zadevah, v katerih se je sodna praksa izrekla proti uveljavljanju samostojnega ugotovitvenega zahtevka o obstoju izvenzakonske skupnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno označilo svojo odločbo kot delno sodbo, saj gre za odločitev o delu tožbenega zahtevka, pa čeprav je ta del označen kot vmesni ugotovitveni zahtevek. Vsebuje namreč odločitev o predhodnem vprašanju, ki pa še ne rešuje celotne podlage tožbenega zahtevka, kot jo na primer rešuje vmesna ugotovitvena sodba.
Skupnost pravdnih strank je trajala celih osem let in že zato o pomanjkanju toženčeve svobodne volje živeti v njej ni mogoče govoriti. Ko toženec poudarja pomanjkanje svoje volje živeti v izvenzakonski skupnosti s tožnico, dejansko nasprotuje pravnim posledicam take skupnosti. Pravne posledice skupnega življenja v izvenzakonski skupnosti pa niso odvisne od njegove volje.
Pomanjkanje njegove čustvene navezanosti na tožnico, pri katerem toženec vztraja še v reviziji, samo po sebi ne zadostuje za neobstoj izvenzakonske skupnosti. Medsebojna čustvena navezanost ni nujen pogoj za izpolnitev tega pravnega standarda. Tako v izvenzakonski skupnosti kot v zakonski zvezi se čustvena navezanost partnerjev z leti spreminja: upada ali raste ali pa sčasoma preneha oziroma je sploh ni, pa izvenzakonska skupnost, tako kot zakonska zveza, zaradi drugih interesov partnerjev traja še naprej. To je že zaradi poteka časa človeško, razumljivo in sprejemljivo. Pravdni stranki sta pred začetkom izvenzakonske skupnosti živeli v zakonski zvezi več kot dvajset let.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23618
ZKP člen 16, 17, 18, 19, 150, 166, 178, 178/4, 178/5, 178/9, 235, 235/1-1, 355, 355/1, 371, 371/1-8.KZ člen 196.URS člen 23, 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
načelo materialne resnice - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - načelo akuzatornosti - tajno policijsko sodelovanje - uradna tajnost - posamezna preiskovalna dejanja - enakopravnost strank - obvestilo o zaslišanju priče - določen opis kaznivega dejanja
Če državni tožilec po zaslišanju osumljencev, ki so bili privedeni k preiskovalnemu sodniku, izjavi, da ne bo zahteval preiskave, niti ne da iniciative za zavarovanje dokazov, preiskovalni sodnik prestopi meje obtožnega načela in v dejanskem pogledu prevzame funkcijo kazenskega pregona, če nadaljuje z zaslišanjem prič.
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
azil - preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Prošnjo za azil je dopustno zavrniti kot očitno neutemeljeno v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku tedaj, če je iz nje očitno, da okoliščine, ki so v njej navedene, v nobenem primeru ne pomenijo preganjanja v smislu ZAzil.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobra vera - pošteni graditelj - dobroverni graditelj
Enotno in utrjeno stališče sodne prakse je, da je temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu po pravnem pravilu iz paragrafa 418 ODZ okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Tožbene trditve, da je pravni prednik tožnikov pridobil lastnikovo soglasje za gradnjo prizidka že same po sebi pojmovno onemogočajo materialnopravni sklep, da je bil v dobri veri, da gradi na svojem. Za poimenovanje iste vsebine je bil najprej v sodni praksi in nato tudi v ZTLR izraz pošteni posestnik in pošteni graditelj nadomeščen z izrazom dobroverni posestnik in dobroverni graditelj.
razlogi za revizijo - opredelitev razlogov - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine
Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah tistih revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, ter glede pravilne uporabe materialnega prava.
načelo kontradiktornosti - pripor - odločanje o priporu - priporni narok - podaljšanje pripora - preizkus razlogov za pripor - preizkus po uradni dolžnosti
Če sodišče obrambo seznani s stališčem državnega tožilca, da predlaga podaljšanje pripora in ji tudi formalno da možnost, da se o tem predlogu izjavi, je s tem obrambi omogočeno, da se enakovredno in učinkovito zoperstavi stališču nasprotne stranke oziroma predlogu za podaljšanje pripora.
Do sklenitve dodatnega dogovora k najemni pogodbi je prišlo zaradi spora v zvezi z vlaganji najemnikov v najeto nepremičnino brez soglasja najemodajalcev. Tožnika zmote in prevare pri sklepanju dodatnega dogovora ne moreta utemeljiti s trditvijo, da sta dogovor podpisala zaradi v najemni pogodbi dogovorjene predkupne pravice, ki pa se kasneje ni realizirala. Predkupna pravica sama po sebi ne upravičuje vlaganj v tujo nepremičnino, zato je bil tudi sklenjen dodatni dogovor.
Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da bi bilo treba za varno igro vdolbino ob robu igrišča za mali nogomet zapolniti in urediti muldo. Prva tožena stranka je z opustitvijo ravnanj, ki bi jih bila dolžna storiti kot organizator tekmovanja, neposredno povzročila nevarno situacijo. Igrišče je torej postalo nevarno prav zaradi njenega protipravnega ravnanja. Če pa je tako, ji je mogoče očitati premajhno skrbnost pri vzdrževanju športnega objekta in posledično malomarnost kot obliko krivde.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - upravni postopek
Z uveljavitvijo odloka AVNOJ-a z dne 21.11.1944 o prehodu sovražnega imetja v državno last je prišlo do zaplembe premoženja v odloku opredeljenim osebam. Kasnejša zaplembena odločba, glaseča se na konkretno osebo, je zato le ugotovitvene narave, v kasnejši sodbi kazenskega sodišča (ponovno) zaplenjeno isto premoženje, pa je zato mogoče vračati le po določbah ZDen in ne ZIKS.
ZDARS člen 9. ZUS člen 10, 10/1, 10/1-2, 59, 59/1.
imenovanje za predsednika uprave družbe - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje
Ker je Vlada RS imenovala A.A. za predsednika uprave B. v skladu z 9. členom ZDARS ter določbami Statuta B., je imenovanje zakonito. Sama izbira kandidata za navedeno funkcijo pa je stvar pooblaščenega organa.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - rovokopač - pojem nevarne stvari - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Mirujoč stroj, na katerega se je nepooblaščeno povzpel prvi tožnik zanj v danih okoliščinah sam po sebi še ni bil nevaren in je tak postal šele s premikanjem, vzrok za pričetek premikanja stroja pa v dosedanjem postopku ni bil ugotovljen. To pa izključuje možnost presoje odgovornosti v obeh smereh - in ne le v smeri odgovornosti tožene stranke nad 50 %, kot zmotno meni sodišče druge stopnje.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kadar je sodišče svojo odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku sprejelo v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZPP, torej takoj po prejemu izvršilnega predloga, ne prihaja v poštev določba tretjega odstavka navedene zakonske določbe o ustalitvi pristojnosti, (če se okoliščine, na katere se pristojnost sodišča opira, med postopkom spremenijo).