Uredba Sveta EU št. 343/2003 člen 2(j), 9(1), 16(1)(e), 17(1), 20(1)(e).URS člen 3a.
azil - predaja prosilca za azil drugi državi članici EU, odgovorni za reševanje prošnje za azil - uporaba Uredbe o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države - vpliv ustavne odločbe na izvrševanje določb Uredbe - začasna odredba
Sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča nima neposrednega učinka, ki bi Republiki Sloveniji preprečevalo izvrševanje Uredbe. Ker tožniki nimajo dokumenta za prebivanje v Sloveniji, Republika Slovenija po določbah Uredbe ni odgovorna za reševanje prošenj tožnikov za azil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - pravica do nepristranskega sojenja
Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki Okrajnega sodišča A., ki se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče A., bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kadar je sodišče svojo odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku sprejelo v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZPP, torej takoj po prejemu izvršilnega predloga, ne prihaja v poštev določba tretjega odstavka navedene zakonske določbe o ustalitvi pristojnosti, (če se okoliščine, na katere se pristojnost sodišča opira, med postopkom spremenijo).
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - plačevanje najemnine - zahteva za varstvo zakonitosti - temeljna načela obligacijskega prava
Odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor ima sicer svojo podlago v 28. členu ZPSPP (neplačevanje najemnine), vendar pa to ne pomeni, da stranki pogodbe ne bi mogli skleniti dogovora, po katerem bi bila kot razlog za prenehanje najema navedena neizpolnitev kakšne druge dogovorjene obveznosti. Odstop od najemne pogodbe z izpraznitvijo poslovnih prostorov namreč ni mogoč izključno le ob izpolnitvi odpovednih pogojev, določenih v 28. členu ZPSPP.
prepoznava predmetov in oseb - preiskovalna dejanja in izvajanje dokazov na glavni obravnavi - prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče
Prepoznave obtoženca na glavni obravnavi sodišče ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP.
dokazovanje - izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca - kopičenje izvedenskih mnenj - vzgoja in varstvo otok dodelitev otroka - ureditev pravice do stikov z otrokom - prilaganje stikov naravi življenja
Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke (tj. izvedenca, ki sodišču z vidika primerljive strokovne usposobljenosti posreduje odgovore na ista strokovna vprašanja), mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Prilagajanje stikov naravi življenja pa je eden izmed materialnopravnih dejavnikov, ki ga je pri ureditvi pravice do stikov treba upoštevati.
Čeprav je bil sklenitelj zavarovanja druga oseba - najemnik avtomobila, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila, katerega premoženjski interes je bil zavarovan. Od voznika avtomobila kot povzročitelja škode lahko zahteva povrnitev izplačila na podlagi pravil o zakoniti cesiji - subrogaciji, ne pa na podlagi regresne pravice iz zavarovalne pogodbe, ker 10. člen Splošnih pogojev AK-92 ureja situacijo, kdaj lahko zavarovalnica (vožnja pod vplivom alkohola) odkloni plačilo zavarovalnine.
azil - pospešeni postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije
Prošnja za azil se kot očitno neutemeljena zavrne tudi tedaj, če prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, kar je podano tudi tedaj, če je prošnja vložena z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je podano tudi tedaj, če prosilec vloži prošnjo za azil potem, ko mu je kot tujcu že izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09529
ZPPSL člen 149, 149/1, 150, 150/1, 156. ZOR člen 16, 99, 99/1, 154, 572. ZTLR člen 4, 4/2, 31, 42. ZGO člen 1, 1/1. URS člen 74, 74/1.
odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - družbena pogodba - sestavine nepremičnine - pritiklina - toplovodne in plinovodne instalacije - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Kljub nekaterim odstopanjem in izjemam je že stvarnopravni režim pred uveljavitvijo SPZ temeljil na načelu povezanosti zemljišča in objekta. O sestavini nepremičnine lahko zato govorimo le v primeru tistih objektov, ki so po svojem namenu trajno povezani z nepremičnino, na kateri se nahajajo. Sestavina nepremičnine je torej lahko le tisto, kar je na tej nepremičnini, nad ali pod njo. Ker je bilo ugotovljeno, da sporne instalacije niso na nepremičnini parc. št..., ne ustrezajo pojmu pravnega standarda sestavine. Negativen je tudi odgovor na vprašanje, ali so instalacije pritikline. Pritiklina je samostojna premična stvar. Ker so bili vodi pred gradbenimi posegi fizično povezani s kotlovnico, jih že iz tega razloga ni mogoče kvalificirati kot pritiklino.
Temeljno načelo obligacijskega prava nikomur škodovati (16. člen ZOR) se na področju urejanja prostora med drugim uresničuje prek pravnih pravil, ki urejajo graditev in rekonstrukcijo objektov (primerjaj s prvim odstavkom 1. člena ZGO, Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86, ki je veljal v času izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo 8.3.1999). Prav ta pravila so zato temeljni vrednostni kriterij za presojo dopustnosti ravnanja toženih strank.
Ni mogoče uporabiti določbe 1. odstavka 41. člena ZPP o seštevanju posojenih zneskov, kadar imajo posojila, ki so bila dana, različno dejansko podlago; tako se vrednost spornega predmeta določi za vsako od danih posojil.
Povsem pavšalne treditve o čustveni prizadetosti in sklicevanja na "psihozdravstvene okoliščine" ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost sklepanja sodišča druge stopnje o odsotnosti razlogov za upoštevanje pritožbeno uveljavljanih novot, ki jih je v enakem obsegu in vsebini tudi že samo preizkusilo - vključno s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom, ki po pravilni oceni sodišča druge stopnje za pretežno obdobje trajanja postopka na prvi stopnji ne izkazuje nikakršnih omejitev toženkinih sposobnosti dojemanja stvarnosti, zlasti ne o tako elementarnih vprašanjih kot je lastništvo psa, ki ga toženka ves čas postopka na prvi stopnji nikoli ni zanikala (temveč ravno obratno tudi še zaslišana kot stranka izrecno priznavala).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23495
ZKP člen 371, 371/2, 371/3, 420, 420/2.KZ člen 311.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - pravica do uporabe jezika v postopku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo
Tudi prepis telefonskih pogovorov, ki ni v slovenskem jeziku, je lahko dokaz v kazenskem postopku. Da obsojeni jezik razume, je očitno že iz komunikacije med obsojenci, ki je potekala v tem jeziku.
neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti nepremičnine
Sodišči prve in druge stopnje sta tožničin obligacijski zahtevek pravilno opredelili kot terjatev s pravno podlago ob njenem nastanku (in s tem ob dospelosti) v določbah 210. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih. Pravna narava te njene terjatve se z uveljavitvijo SPZ 1.1.2003, ko je celo že nastopilo njeno zastaranje, ni mogla spremeniti.
ZKP člen 4, 4/1, 148, 148/4, 148/6, 371, 371/1-11.
predkazenski postopek - obvestilo o razlogih za odvzem prostosti - izjava osumljenca policiji - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakonit dokaz
Osumljencu, ki mu je vzeta prostost, mora biti obvestilo o razlogih za odvzem prostosti dano v njegovem materinem jeziku ali pa jeziku, ki ga razume. Če obvestilo ni dano v takem jeziku in ga osumljenec zato ne bi razumel, bi se štelo, da sploh ni bilo dano.
ZP-1 člen 2/2. ZVCP člen 120, 120/3.ZVCP-1 člen 132, 132/3, 132/4.
meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega predpisa - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa - odreditev strokovnega pregleda
V vsakem konkretnem primeru posebej je potrebno presoditi, ali voznik s svojim ravnanjem preprečuje ali ovira izvedbo preizkusa alkoholiziranosti, ali pa so podani utemeljeni, objektivni razlogi, zaradi katerih voznik kljub potrebni skrbnosti ne more pravilno opraviti preizkusa.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Kadar sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 24, 24/3, 24/4, 25, 25/5, 29, 29/4, 29/5, 29/6, 34, 34/1-2. ZUS člen 59, 59/1, 67, 67/2, 77, 77/2-3.ZUP člen 7, 8, 10, 11, 14. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - subjektivne okoliščine - neverodostojne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Če so izjave prosilca za azil glede bistvenih okoliščin za priznanje azila nasprotujoče si, neprepričljive in zato neverodostojne, prosilec z njimi ne izkaže utemeljenega subjektivnega strahu pred preganjanjem in mu zato azila ni mogoče priznati. V takem primeru se objektivne okoliščine za priznanje azila ne ugotavljajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23566
ZKP člen 265, 265/1, 420, 420/2.KZ člen 41, 224, 299.
prištevnost - dvom v prištevnost - psihiatrični pregled obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovite dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - premoženjskopravni zahtevek - stek kaznivih dejanj - razmerje konzumpcije - poškodovanje tuje stvari - nasilništvo
V okviru zahteve za varstvo zakonitosti je odločbo zvezi z prisojenim premoženjsko pravnim zahtevkom mogoče izpodbijati le, če je sprejeta v nasprotju z zakonom.
razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otroka
Toženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu.
Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.