ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 19/1, 19/2, 20.
oprostitev plačila sodnih taks - fizična oseba - premoženjski cenzus - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja - presežen cenzus - obročno plačilo
Skladno z določbami 10., 17., 18., 19. in 20. člena ZUPJS, je celotni mesečni dohodek tožene stranke in njenih družinskih članov 3.564,50 EUR, mesečni povprečni dohodek na člana družine tožene stranke pa 891,12 EUR (pri upoštevanju vrednost le nekaterih nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke), kar presega dohodkovni cenzus dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev plačila sporne takse niso izpolnjeni, pravilna. Za oprostitev plačila sodne takse bi morala tožena stranka v konkretnem primeru določno navesti vrednost nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke oziroma trditi in dokazati, da je njihova vrednost tako nizka, da utemeljuje oprostitev plačila sodne takse, česar pa ni storila.
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni uporabilo drugega odstavka 19. člena ZUPJS, ki določa, da se ugotovljeno premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti ugotovljenega premoženja, ni utemeljen. Od uveljavitve novele ZST-1C se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do socialne pomoči. Drugi odstavek 19. člena ZUPJS pa se v določenih primerih ne uporablja, med drugim pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Glede na to njegova uporaba v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je med predlagateljičine dohodke pravilno štelo tudi regres, ki ga je prejela v enkratnem znesku julija 2019, in sicer tako, da je prejeti znesek razdelilo na 12 delov oziroma na 12 mesecev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035374
URS člen 27, 30. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - domneva nedolžnosti - izključitev pravice do povračila škode - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Tožniku je bil v okviru kazenskega postopka, ki je tekel zoper njega v zvezi s temi dejanji, odrejen pripor. Razlog za odreditev pripora je bila ponovitvena nevarnost po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki je temeljila na opisu dejanj, zaradi katerih je tekel kazenski postopek, v katerem je bil tožnik oproščen. V sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora so bile sicer ugotovljene tudi druge okoliščine (tožnikova osebnost), vendar te same po sebi glede na povzete obrazložitve sklepov niso utemeljevale pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, temveč šele v povezavi s tožnikovimi dejanji, glede katerih je tekel kazenski postopek. Obravnavana ravnanja tožnika, zaradi katerih je tekel zoper njega kazenski postopek in na opisu katerih je temeljil priporni razlog, torej nimajo znakov kaznivega dejanja, taka ravnanja pa sama po sebi ne morejo predstavljati pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj za dejanje, ki ni kaznivo dejanje, ne more obstajati nevarnost ponovitve, dokončanja ali uresničitve grožnje, da bo izvršeno. Z oprostilno sodbo se je naknadno izkazala kot neutemeljena za pripor odločilna okoliščina o ponovitveni nevarnosti. Takšna ugotovitev zadošča za sklep, da v konkretnem primeru ni moč šteti, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila odvzeta prostost.
zdravstvene storitve - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - uvrstitev v višji plačni razred - splošni dogovor
Pravilno je sodišče presodilo, da so v ceno zdravstvene storitve stroški plač vključeni zgolj posredno, saj tožena stranka prejema od tožeče stranke račune za opravljene zdravstvene storitve, ki pa morajo biti sestavljeni v skladu s pogodbo in določilom 10. člena SD, kjer je izrecno navedeno katero višino plačnih razredov v socialno varstvenih zavodih izvajalci načrtujejo in v kakšni višini se posamezni del kalkulativnega elementa plač upošteva v cenah storitev zdravstvene nege. Prav tako je pravilno ugotovilo, da so v SD opredeljene osnovne plače kalkulativni element za določanje cen zdravstvenih storitev in ne gre za plače in plačne razrede zaposlenih pri izvajalcih. Na podlagi tega je sodišče tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka ne more, ne glede na določilo četrtega odstavka 9. člena SD, sama spreminjati cene storitev zdravstvene nege in da bi do sprememb cene storitev zdravstvene nege skladno z določbo 63. člena ZZVZZ in 10. člena SD lahko prišlo le na podlagi sprejetega Aneksa k SD za leto 2017 in z uskladitvijo povečanja plačnih razredov tudi v določilih SD (10. člena) ter v prilogah, do česar pa ni prišlo. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je SSZS, katere članica je tudi tožeča stranka, predlagala spremembo 10. člena SD tako, da bi se za poslovno leto 2017 povečali plačni razredi, ki pa ni bila sprejeta. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je zvišanje cen zdravstvenih storitev glede na določilo 63. člena ZZVZZ mogoče doseči le v pogajanjih med partnerji, med katerimi pa soglasje ni bilo doseženo, vlada pa je predlog SSZS zavrnila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033299
URS člen 29.. KZ-1 člen 20, 20/2, 214.
kaznivo dejanje oderuštva - elementi kaznivega dejanja - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
S pritožbenimi navedbami pa ni mogoče soglašati. Ne le, da glede na navedeno obramba v pritožbi istočasno zatrjuje, da je B. za obdolženega P. tako obremenilna, kot razbremenilna priča, kar je samo s seboj v nasprotju, obramba tega, kaj konkretno želi z zaslišanjem navedene priče dokazati in zakaj bi bilo zaslišanje M.B., ki sicer živi na Madagaskarju, materialnopravno relevantno, sploh ni konkretizirala.
odločitev o pravdnih stroških - sprememba predpisa - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18. 11. 2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka
Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.
Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ima po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor tri procesne možnosti po ZST-1: 1. da plača sodno takso, 2. da vloži predlog za oprostitev, obročno ali odlog plačila sodne takse ali 3. da ugovarja plačilnemu nalogu. Vsako od teh procesnih možnosti mora opraviti v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga, sicer nastopijo pravne posledice. Samo pravočasni predlog za taksne ugodnosti in ugovor zoper plačilni nalog zadržita tek roka za plačilo sodne takse in preprečita nastanek pravnih posledic.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - premoženjsko stanje stranke - pridobitev podatkov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - drugostopenjska odločba - zavrženje predloga
Čeprav je iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča I Cp 2271/2019 delno razvidno premoženjsko, finančno ter likvidnostno stanje tožeče stranke, pa predložen sklep Višjega sodišča v Ljubljani ne more nadomestiti izpolnitve zakonske zahteve, po kateri mora stranka, ki želi taksno oprostitev, sodišču prve stopnje predložiti soglasje, da lahko z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in izjavo, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so navedeni v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost. Stranka mora (zato) vse podatke iz 12. člena ZST-1 navesti v vsakem posameznem postopku, s tem pa po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča zagotoviti tudi njihovo ažurnost.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00035371
ZZK-1 člen 243. SZ člen 118.
lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - originarni način pridobitve lastninske pravice kupca - neveljaven posel - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje - nesklepčna tožba
Tožnik je med drugim trdil, da je prodajna pogodba za to stanovanje med njim kot prodajalcem in družbo S., d. o. o. kot kupcem z dne 17. 12. 2003 neobstoječa, ker stanovanja nikoli ni prodal in to ni bila njegova volja ter da je bil žrtev povezanih goljufov na strani družbe S., d. o. o. in toženke, ki so zlorabili njegovo nevednost in zaupanje. Trdi, da so ga ogoljufali, ker je bilo stanovanje odtujeno brez njegove vednosti in da sta pogodbi med njim in družbo S., d. o. o. ter med to družbo in toženko neobstoječi. Takšni pravni posli nimajo pravnih učinkov in na njihovi podlagi niso mogle nastati nobene pogodbene posledice. V obravnavanem primeru to pomeni, da ni prišlo do veljavnega prenosa lastninske pravice na stanovanju na toženko in da je tožnik še vedno lastnik stanovanja, kljub izvršenemu zemljiškoknjižnemu vpisu, če so navedene tožnikove trditve resnične. V takšni situaciji bi tožnik moral uveljavljati varstvo svoje lastninske pravice z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1, to je ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v toženkino korist ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov oziroma izbris lastninske pravice, vknjižene v toženkino korist, ter vpis lastninske pravice v tožnikovo korist, saj bi šlo za primer materialnopravno neveljavne vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Tožnikov zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja zato ne more biti ustrezno pravno sredstvo.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - novela ZIZ-L - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah
Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave3. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.
Toženec s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica za toženca opravila storitve, kot izhajajo iz računov, izstavljenih na podlagi naročniških pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki in ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožnikova navedba, da je dolg plačal, pa ni upoštevna. Pritožnik sme, skladno z določbo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnik je prvič šele v pritožbi navedel, da je upniku dolg plačal, pri tem pa ni niti trdil, da tega brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti v postopku na prvi stopnji, zato pritožbeno sodišče te navedbe ne sme upoštevati.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032705
URS člen 22. ZVEtL-1 člen 43, 44, 44/1. ZGJS člen 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - naloga izvedenca - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravica do enakega varstva pravic - pravica stranke do izjave - pripombe na izvedensko mnenje - prošnja za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje - redna raba stavbe - infrastrukturni objekt - predmet lastninjenja
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi določil pripadajoče zemljišče, temveč je njegova pristojnost le odgovoriti na vprašanja urbanistične stroke, ki se pojavijo pri uporabi zakonskih kriterijev po ZVEtL-1. Naloga sodišča je, da izvedensko mnenje oceni in upoštevajoč celoten uspeh postopka samo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi.
Ker sta bili sporni zemljišči tudi ob uveljavitvi ZGJS namenjeni redni rabi obravnavane stavbe in so dejansko na navedenih zemljiščih pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, ju ni mogoče uvrstiti med infrastrukturne objekte, ki bi bili predmet lastninjenja po 76. členu ZGJS.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033803
ZMCGZ člen 11. ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 158. Zakon o trgovačkim društvima (Zakon o gospodarskih družbah, Hrvaška, 1993) člen 148.
posojilna pogodba - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - izplačilo dobička - tiha družba - pogodba o tihi družbi - družbenik družbe - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - civilna družbena pogodba - pobotni ugovor - vračilo posojila - kontna kartica - nesporno dejstvo - dokazna ocena - sprememba dejanske in pravne podlage - sporazumno reševanje spornih vprašanj
Stranki pogodbe o ustanovitvi tihe družbe sta lahko le tihi družbenik in nosilec tihe družbe, ne pa družbenika gospodarske družbe.
Ker toženka ni bila stranka družbene pogodbe o ustanovitvi družbe, iz tega naslova do tožnika ne more imeti nobene terjatve iz naslova izplačila dobička.
Pravilno tožnik opozarja, da je toženka prišla v zamudo tedaj, ko je z začetkom predmetne pravde (z vložitvijo tožbe) od nje zahteval izpolnitev obveznosti (v točno določenem znesku) in ne šele z vročitvijo tožbe.
OZ člen 131, 171, 186. ZTLR člen 24, 25. ZVEtL-1 člen 43. SPZ člen 68, 115.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča - dolžnost vzdrževanja - opustitev dolžnosti lastnika - padec v nezavarovan jašek - sestavina nepremičnine - del nepremičnine - pripadajoče zemljišče - gradnja na tuji nepremičnini - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - solidarna obveznost - več oseb odgovornih za isto škodo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v notranjem razmerju etažni lastniki odgovarjajo v višini solastninskih deležev (115. člen SPZ v zvezi z 68. členom SPZ), s tem, da so solidarno odgovorni za škodo, ki so jo povzročili skupaj (186. člena OZ).
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da je rešetka na jašku manjkala vsaj eno leto, zato so solastniki opustili dolžno skrbnost pri vzdrževanju objekta in zemljišča, ki temu objektu pripada.
sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - bistveno spremenjene razmere - preživninska (ne)zmožnost - aktivno iskanje zaposlitve - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - procesna nesposobnost - zaslišanje predlagatelja
Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočne urejene preživnine predstavlja določba 197. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojujejo vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih.