ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 214. ZZK-1 člen 12, 12/1.
čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - identifikacijski znak nepremičnine - nastanek taksne obveznosti - sklep o dedovanju - aktiva in pasiva premoženja - obseg zapuščine - zemljiška knjiga
Sodišče v sklepu o dedovanju le ugotovi obseg zapuščine in dediče zapustnika ter opredeli dedno pravne učinke, ki so nastopili kot posledica zapustnikove smrti. O prijavljenih terjatvah zapustnika, tudi če so te priglašene, zapuščinsko sodišče vsebinsko ne odloča. Zapuščino namreč sestavlja samo aktiva – pravice, ki imajo denarno vrednost, zapustnikovi dolgovi (pasiva) pa niso sestavni del zapuščine.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-3, 52, 52/1, 52/1-2, 52/2.
pisno podano izvedensko mnenje - ustno podajanje mnenja na glavni obravnavi - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - enako obravnavanje - okoliščine konkretnega primera - plačilo izvedenine - nagrada in stroški izvedenca
Izvedenec utemeljeno opozarja, da mu je bil za pripravo na ustno podajanje mnenja priznan prenizek znesek. Sodišče mu je priznalo strošek za pripravo na ustno podajanje zahtevnega mnenja. Iz predhodnega sklepa, s katerim mu je priznalo nagrado za pisno izvedensko mnenje, pa je ocenilo, da je treba izvedensko mnenje ovrednotiti kot zelo zahtevno. Če ni utemeljenega razloga/posebnih okoliščin, bi bilo treba načeloma tudi pripravo na ustno podajanje mnenja ovrednotiti z enako stopnjo zahtevnosti. Sodišče prve stopnje konkretnih okoliščin in razlogov, ki bi utemeljevali nižjo zahtevnost, kot je bila priznana za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, ni pojasnilo.
V okvir ustne podaje izvida in mnenja sodi le čas, ko je izvedenec dejansko podajal mnenje.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.
Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.
odškodninska odgovornost člana poslovodstva - finančno izčrpavanje odvisne družbe - izčrpavanje družbe - nadzor nad poslovanjem - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo na lastno odgovornost vodi posle družbe.
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ki postavijo določeno osebo na funkcijo poslovodje, imajo pravico izvesti ukrepe za pregled in nadzor dela poslovodje.
Prvi toženec trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko ovrgel trditve tožeče stranke o nepotrebnosti nakupa avtomobilov, ni zadostil. Škodo predstavlja plačan znesek kupnine ob nakupu, zmanjšan za prejet znesek kupnine ob prodaji.
Škodo družbi, ki se odraža v zmanjšanju njenega denarnega premoženja, je dolžan povrniti prvi toženec, ki odgovarja za škodo povzročeno družbi kot njen poslovodja.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - posamezni del stavbe - dokazna pravila
Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da toženka za škodni dogodek tožniku ni odškodninsko odgovorna na podlagi pravil o objektivni odgovornosti. Delo, pri katerem je tožnik utrpel poškodbo, ne predstavlja neobičajne nevarnosti s tako velikim tveganjem, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost po določbi drugega odstavka 131. člena OZ. Košnja trave z običajno vrtno kosilnico na ravnem terenu sama po sebi ni nevarna dejavnost. Vrtne kosilnice ali kamna, ki je priletel izpod kosilnice, ni mogoče opredeliti kot nevarne stvari. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna, postane nevarna zaradi določenih okoliščin (kosilnica izvrže kamen, ki se odbije od zidu in prileti v oškodovanca), je treba ugotoviti, ali je kdo (zavarovanec tožene stranke v konkretnem primeru) kriv za nastop teh okoliščin. Tožnik sam je takšno možnost izrecno zanikal, tudi s pojasnilom, da za delo z vrtno kosilnico, ki jo je pred poškodbo upravljal, ni predpisana nikakršna delovna oprema, da je bil za košnjo trave ustrezno poučen ter da delodajalcu v zvezi s tem ne more očitati nikakršne napake.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033803
ZMCGZ člen 11. ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 158. Zakon o trgovačkim društvima (Zakon o gospodarskih družbah, Hrvaška, 1993) člen 148.
posojilna pogodba - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - izplačilo dobička - tiha družba - pogodba o tihi družbi - družbenik družbe - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - civilna družbena pogodba - pobotni ugovor - vračilo posojila - kontna kartica - nesporno dejstvo - dokazna ocena - sprememba dejanske in pravne podlage - sporazumno reševanje spornih vprašanj
Stranki pogodbe o ustanovitvi tihe družbe sta lahko le tihi družbenik in nosilec tihe družbe, ne pa družbenika gospodarske družbe.
Ker toženka ni bila stranka družbene pogodbe o ustanovitvi družbe, iz tega naslova do tožnika ne more imeti nobene terjatve iz naslova izplačila dobička.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00035371
ZZK-1 člen 243. SZ člen 118.
lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - prodajna pogodba na podlagi določb SZ - originarni način pridobitve lastninske pravice kupca - neveljaven posel - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje - nesklepčna tožba
Tožnik je med drugim trdil, da je prodajna pogodba za to stanovanje med njim kot prodajalcem in družbo S., d. o. o. kot kupcem z dne 17. 12. 2003 neobstoječa, ker stanovanja nikoli ni prodal in to ni bila njegova volja ter da je bil žrtev povezanih goljufov na strani družbe S., d. o. o. in toženke, ki so zlorabili njegovo nevednost in zaupanje. Trdi, da so ga ogoljufali, ker je bilo stanovanje odtujeno brez njegove vednosti in da sta pogodbi med njim in družbo S., d. o. o. ter med to družbo in toženko neobstoječi. Takšni pravni posli nimajo pravnih učinkov in na njihovi podlagi niso mogle nastati nobene pogodbene posledice. V obravnavanem primeru to pomeni, da ni prišlo do veljavnega prenosa lastninske pravice na stanovanju na toženko in da je tožnik še vedno lastnik stanovanja, kljub izvršenemu zemljiškoknjižnemu vpisu, če so navedene tožnikove trditve resnične. V takšni situaciji bi tožnik moral uveljavljati varstvo svoje lastninske pravice z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1, to je ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v toženkino korist ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov oziroma izbris lastninske pravice, vknjižene v toženkino korist, ter vpis lastninske pravice v tožnikovo korist, saj bi šlo za primer materialnopravno neveljavne vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Tožnikov zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja zato ne more biti ustrezno pravno sredstvo.
zdravstvene storitve - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - uvrstitev v višji plačni razred - splošni dogovor
Pravilno je sodišče presodilo, da so v ceno zdravstvene storitve stroški plač vključeni zgolj posredno, saj tožena stranka prejema od tožeče stranke račune za opravljene zdravstvene storitve, ki pa morajo biti sestavljeni v skladu s pogodbo in določilom 10. člena SD, kjer je izrecno navedeno katero višino plačnih razredov v socialno varstvenih zavodih izvajalci načrtujejo in v kakšni višini se posamezni del kalkulativnega elementa plač upošteva v cenah storitev zdravstvene nege. Prav tako je pravilno ugotovilo, da so v SD opredeljene osnovne plače kalkulativni element za določanje cen zdravstvenih storitev in ne gre za plače in plačne razrede zaposlenih pri izvajalcih. Na podlagi tega je sodišče tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka ne more, ne glede na določilo četrtega odstavka 9. člena SD, sama spreminjati cene storitev zdravstvene nege in da bi do sprememb cene storitev zdravstvene nege skladno z določbo 63. člena ZZVZZ in 10. člena SD lahko prišlo le na podlagi sprejetega Aneksa k SD za leto 2017 in z uskladitvijo povečanja plačnih razredov tudi v določilih SD (10. člena) ter v prilogah, do česar pa ni prišlo. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je SSZS, katere članica je tudi tožeča stranka, predlagala spremembo 10. člena SD tako, da bi se za poslovno leto 2017 povečali plačni razredi, ki pa ni bila sprejeta. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je zvišanje cen zdravstvenih storitev glede na določilo 63. člena ZZVZZ mogoče doseči le v pogajanjih med partnerji, med katerimi pa soglasje ni bilo doseženo, vlada pa je predlog SSZS zavrnila.
povračilo škode - premoženjska škoda - konj - učinki vpisa v register - Centralni register kopitarjev - pridobitev lastninske pravice - cesijska pogodba - odstop terjatve (cesija) - prevzem terjatve - aktivna legitimacija - stroški mesečne nege in oskrbe - odškodninski zahtevek - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti
Vpis v centralni register kopitarjev ni konstitutiven pogoj za pridobitev lastninske pravice.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila vrednost konja po nesreči nič - konj ni bil več sposoben tekmovati.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik do stroškov oskrbovanja konja ni upravičen, saj ne more zahtevati odškodnine med ničelno vrednostjo konja in njegovo vrednostjo, če ne bi bil poškodovan, ter hkrati mesečnih stroškov, ki mu nastajajo zaradi tega, ker mora konja vzdrževati.
prisilna hospitalizacija - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - duševna motnja
Presoja izpolnjenosti pogojev za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - kršitev zavarovalne pogodbe - avtomobilsko zavarovanje AO plus
Stranka lahko namreč svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP.
ugovor po izteku roka - sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Ker niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in ker dolžnik ni plačal sodne takse, je sodišče prve stopnje skladno z 29b. členom ZIZ pravilno zaključilo, da se ugovor dolžnika po izteku roka šteje za umaknjen.
obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ima po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor tri procesne možnosti po ZST-1: 1. da plača sodno takso, 2. da vloži predlog za oprostitev, obročno ali odlog plačila sodne takse ali 3. da ugovarja plačilnemu nalogu. Vsako od teh procesnih možnosti mora opraviti v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga, sicer nastopijo pravne posledice. Samo pravočasni predlog za taksne ugodnosti in ugovor zoper plačilni nalog zadržita tek roka za plačilo sodne takse in preprečita nastanek pravnih posledic.
ZPP člen 324, 324/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNPosr člen 2, 2/1, 2/1-5, 13, 13/1. OZ člen 15.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o nepremičninskem posredovanju - ustna pogodba o nepremičninskem posredovanju - sklenitev pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe
V obrazložitvi sodbe sicer sodišče navede dejstva strank, na katera se zahtevki opirajo, vendar je temelj obrazložitve v navedbi ugotovljenih odločilnih (pravno pomembnih) dejstev, ki tvorijo dejansko podlago sodne odločbe. Zato je (v skladu s 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) pritožbeno upoštevno le nasprotje glede slednjih.
Pogodba je lahko realizirana le, če predhodno sploh obstaja soglasje volj za njeno sklenitev. Soglasje o bistvenih sestavinah določenega pogodbenega tipa pa se ne domneva, ampak mora biti izkazano. Seznanjanje s pogodbo niti konkludentno ne more pomeniti, da je podano soglasje volj za sklenitev pogodbe.
URS člen 20, 20/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2.
priporni razlogi - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - predlog za odpravo pripora - nadomestitev pripora s hišnim priporom - sorazmernost pripora - nevarnost za življenje in zdravje
Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za življenje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvršitvi kaznivih dejanj, je pritožba zagovornikov, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov (hišnim priporom), za katerega si prizadeva pritožba, pa ni.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - novela ZIZ-L - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah
Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave3. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.
Ocena dokazov je torej pod črto skrbna in jasna ter je pritožbeni očitki niso omajali. Ker torej toženec ni izpolnil svoje obveznosti tako, kot je bila dogovorjena, ga je imela tožnica pravico terjati, njen zahtevek pa je tako v celoti utemeljen (prvi odstavek 239. člena OZ).