izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - novela ZIZ-L - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah
Vendar pa morajo biti tudi dolžnikom v okviru izvršilnega postopka zagotovljena osnovna ustavna procesna jamstva, med katerimi imata pomembno mesto pravici do izjavljanja v postopku in do obrazložene sodne odločbe, ki pomenita osrednji razsežnosti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave3. Ker zasledovanje ciljev izvršilnega postopka lahko pripelje do kolizije ustavno zagotovljenih temeljnih pravic posameznikov, ki sodelujejo v izvršilnem postopku, golo sklicevanje na prej povzeto določilo 192. člena ZIZ (domik in plačilo kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi), ne zadošča za utemeljitev zaključka o pravilnosti in zakonitosti izročitve navedenih nepremičnin dolžnice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032517
URS člen 21, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 32. Priporočilo št. R(2006) 2 Odbora ministrov državam članicam o evropskih zaporskih pravilih (2006) točka 19.4, 27.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravic osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine - prestajanje zaporne kazni - bivalne razmere v zaporu - bivalne razmere v priporu - vadba in rekreacija - psihiatrično zdravljenje - način zdravljenja - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - Evropska zaporska pravila - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sledilo razlagi sodne prakse ESČP, ki mejo za izpodbojno domnevo kršitve 3. člena EKČP postavlja pri namestitvenih površinah manjših od 3 m2. Očitano nehumano ravnanje mora namreč doseči takšno stopnjo resnosti, da omogoča sklicevanje na 3. člen EKČP. V zadevnem primeru se namestitvena površina nikoli ni spustila pod 4 m2, zato je kršitev podana le, če to narekujejo druge okoliščine. Podobne kriterije vzpostavlja tudi CPT, ki minimalni standard v primeru deljene celice postavi pri 4 m2. Evropskim smernicam je sledilo tudi Vrhovno sodišče RS, ki je 7 m2 opredelilo kot mejo, ob in nad katero do prekomernega posega praviloma ne pride, 3 m2 označilo kot prag nedopustnosti, med obema vrednostima pa pustilo prostor, ko o morebitni kršitvi odločajo okoliščine konkretnega primera.
Sodišče je pravilno povzelo, da je vsak odvzem prostosti povezan s določeno stisko in neizogibnim elementom trpljenja, kar samo po sebi ne konstituira odškodninske odgovornosti tožene stranke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-3, 52, 52/1, 52/1-2, 52/2.
pisno podano izvedensko mnenje - ustno podajanje mnenja na glavni obravnavi - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - enako obravnavanje - okoliščine konkretnega primera - plačilo izvedenine - nagrada in stroški izvedenca
Izvedenec utemeljeno opozarja, da mu je bil za pripravo na ustno podajanje mnenja priznan prenizek znesek. Sodišče mu je priznalo strošek za pripravo na ustno podajanje zahtevnega mnenja. Iz predhodnega sklepa, s katerim mu je priznalo nagrado za pisno izvedensko mnenje, pa je ocenilo, da je treba izvedensko mnenje ovrednotiti kot zelo zahtevno. Če ni utemeljenega razloga/posebnih okoliščin, bi bilo treba načeloma tudi pripravo na ustno podajanje mnenja ovrednotiti z enako stopnjo zahtevnosti. Sodišče prve stopnje konkretnih okoliščin in razlogov, ki bi utemeljevali nižjo zahtevnost, kot je bila priznana za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, ni pojasnilo.
V okvir ustne podaje izvida in mnenja sodi le čas, ko je izvedenec dejansko podajal mnenje.
izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - kršitev zavarovalne pogodbe - avtomobilsko zavarovanje AO plus
Stranka lahko namreč svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP.
povračilo škode - premoženjska škoda - konj - učinki vpisa v register - Centralni register kopitarjev - pridobitev lastninske pravice - cesijska pogodba - odstop terjatve (cesija) - prevzem terjatve - aktivna legitimacija - stroški mesečne nege in oskrbe - odškodninski zahtevek - zamuda s plačilom - zakonske zamudne obresti
Vpis v centralni register kopitarjev ni konstitutiven pogoj za pridobitev lastninske pravice.
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila vrednost konja po nesreči nič - konj ni bil več sposoben tekmovati.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik do stroškov oskrbovanja konja ni upravičen, saj ne more zahtevati odškodnine med ničelno vrednostjo konja in njegovo vrednostjo, če ne bi bil poškodovan, ter hkrati mesečnih stroškov, ki mu nastajajo zaradi tega, ker mora konja vzdrževati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033326
ZKP člen 137, 137/1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola
V fazi ali v delu postopka pred ali ob tem, za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po prvem odstavku 137. člena ZKP zadostuje verjetnost, ki je v obravnavanem primeru kljub pridobljenemu mnenju nepostavljenega izvedenca prometne stroke v zadostni meri izkazana. Po opisu dejanja iz vloženega obtožnega predloga je namreč jasno, da je obdolženemu očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, ki tega v njegovi temeljni obliki ne odpravlja. Pomeni, da v primeru nedokazanosti kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. in 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 obdolženemu še vedno obstaja verjetnost obsodbe po prvem odstavku tega člena, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča, ugotovitvam navedenega izvedenca v tej fazi postopka jemlje ustrezno težo oziroma tako, da jih kot ugotovitev, ki bi izključevale storitev zgornjega kaznivega dejanja v katerikoli njegovi obliki ni mogoče upoštevati.
obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nasprotovanje dolžnika - neobstoj dolga
Dolžnik je v ugovoru trdil, da upniku ne dolguje ničesar in da nasprotuje upnikovi terjatvi tako po temelju kot po višini, za svoje trditve je predlagal tudi dokaze. S tem pa je v celoti zadostil zahtevi po obrazloženosti ugovora skladno s predpisanimi kriteriji za obrazloženost ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNE TAKSE
VSL00032419
ZPP člen 269, 286a, 286a/3. ZASP člen 81. OZ člen 193, 364. ZST-1 člen 33.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - tarifa za uporabo avtorskih del - višina avtorske odmene - pravna praznina - običajno plačilo - televizijski program - Svet za avtorsko pravo - licenčna analogija - neupravičena obogatitev - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - nesklepčnost zahtevka - res iudicata - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - razlogi za preložitev naroka
Stališče Vrhovnega sodišča glede zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika v vseh bodočih in obstoječih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena), je ob odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno prenizka ali previsoka, mogoče razumeti le na en način: kot napotek za uporabo začasne tarife, ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP. Drugačno stališče, ko bi se vsakič znova iskala primerna tarifa na podlagi variabilnih zneskov postavk, bi bilo v nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev.
Taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov je kaznovalni ukrep za discipliniranje udeležencev postopka, kadar s procesnimi dejanji neupravičeno zavlečejo postopek. To sankcijo lahko izreče sodišče po uradni dolžnosti stranki ali njenemu pooblaščencu, če je treba zaradi krivde stranke ali njenega pooblaščenca preložiti glavno obravnavo ali če se je postopek zavlekel zaradi naknadnega navajanja dejstev in dokazov, ki bi se lahko navedli prej.
Ravnanje pooblaščenke toženke, ki je pripravljalno vlogo vložila 19 dni pred razpisanim narokom, ne predstavlja zavlačevanja postopka, saj je bila vloga vložena pravočasno, s čimer je bila tudi pravica do izjave nasprotne stranke zagotovljena.
OZ člen 131, 171, 186. ZTLR člen 24, 25. ZVEtL-1 člen 43. SPZ člen 68, 115.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lastnika zemljišča - dolžnost vzdrževanja - opustitev dolžnosti lastnika - padec v nezavarovan jašek - sestavina nepremičnine - del nepremičnine - pripadajoče zemljišče - gradnja na tuji nepremičnini - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - solidarna obveznost - več oseb odgovornih za isto škodo - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v notranjem razmerju etažni lastniki odgovarjajo v višini solastninskih deležev (115. člen SPZ v zvezi z 68. členom SPZ), s tem, da so solidarno odgovorni za škodo, ki so jo povzročili skupaj (186. člena OZ).
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da je rešetka na jašku manjkala vsaj eno leto, zato so solastniki opustili dolžno skrbnost pri vzdrževanju objekta in zemljišča, ki temu objektu pripada.
ZNP-1 člen 216, 224. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 350.
nepravdni postopek - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razlastitev - pravnomočno razsojena stvar - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava.
Pritožbene trditve o delnem plačilu sodne takse pa na prej navedeni zaključek ne vplivajo, saj pritožba sama pojasni, da sodišče prve stopnje dolžnikovi prošnji za obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, kar pomeni, da je plačilo sodne takse (v celoti) procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje dolžnikove pritožbe, pri tem pa iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse z dne 4. 12. 2019 pravnomočen.
sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - bistveno spremenjene razmere - preživninska (ne)zmožnost - aktivno iskanje zaposlitve - ugotavljanje zmožnosti pridobiti dodatna finančna sredstva za plačilo preživninske obveznosti - procesna nesposobnost - zaslišanje predlagatelja
Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočne urejene preživnine predstavlja določba 197. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi preživninskih zavezancev in potrebami otroka. Šele ugotovitev obstoja bistveno spremenjenih razmer pogojujejo vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih.
odškodninska odgovornost člana poslovodstva - finančno izčrpavanje odvisne družbe - izčrpavanje družbe - nadzor nad poslovanjem - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo na lastno odgovornost vodi posle družbe.
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ki postavijo določeno osebo na funkcijo poslovodje, imajo pravico izvesti ukrepe za pregled in nadzor dela poslovodje.
Prvi toženec trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko ovrgel trditve tožeče stranke o nepotrebnosti nakupa avtomobilov, ni zadostil. Škodo predstavlja plačan znesek kupnine ob nakupu, zmanjšan za prejet znesek kupnine ob prodaji.
Škodo družbi, ki se odraža v zmanjšanju njenega denarnega premoženja, je dolžan povrniti prvi toženec, ki odgovarja za škodo povzročeno družbi kot njen poslovodja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - premoženjsko stanje stranke - pridobitev podatkov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - drugostopenjska odločba - zavrženje predloga
Čeprav je iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča I Cp 2271/2019 delno razvidno premoženjsko, finančno ter likvidnostno stanje tožeče stranke, pa predložen sklep Višjega sodišča v Ljubljani ne more nadomestiti izpolnitve zakonske zahteve, po kateri mora stranka, ki želi taksno oprostitev, sodišču prve stopnje predložiti soglasje, da lahko z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in izjavo, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so navedeni v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost. Stranka mora (zato) vse podatke iz 12. člena ZST-1 navesti v vsakem posameznem postopku, s tem pa po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča zagotoviti tudi njihovo ažurnost.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka očetu - sposobnosti in zmožnosti staršev - dokazovanje z izvedencem - tehtanje okoliščin - največja korist otroka - stiki otroka s staršem - stiki v korist otroka - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - določitev obsega stikov - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti matere - začasna odredba o stikih - končna odločba
Ureditev preživljanja med postopkom je potrebna le tedaj, ko je verjetno izkazano, da je ogroženo nujno preživljanje otrok.
Ni vzbujen dvom o pravilnosti ugotovitev o pomanjkljivostih vsakega od staršev pri soočanju s čustveno zahtevnimi situacijami, ki se posledično izražajo v njuni komunikaciji. Sodišče ni spregledalo, da tovrstna komunikacija otrokoma ni v korist. Pravilno je prepoznalo, da bi bilo v korist otrok, če bi se starša vključila v terapevtsko obravnavo, s pomočjo katere bi izboljšala medsebojno komunikacijo in bi v medsebojnih stikih, ki sta jih glede na to, da sta še vedno starša skupnih otrok, dolžna ohranjati, ravnala tako, da bi pri otrocih sooblikovala pozitivno podobo o drugem staršu (in hkrati tudi o sebi). Dejstvo, da je za prostočasne dejavnosti otrok med postopkom skrbela mati, še ne pomeni, da oče ne zmore prepoznati želja otrok in njunih talentov in zanju poskrbeti tudi na tem področju.
Mati si v največji možni meri prizadeva za korist otrok, da sta otroka nanjo navezana in da je materina skrb zanju pomembna. Pogovor z otrokom za potrditev teh dejstev zato ni bil potreben. Navedeno pa še ne vzbuja dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja, da se sin bistveno večkrat kot vrstniki čuti dolžnega poskrbeti za mater in da je to breme zanj pretežko. Tu ne gre za pomoč pri domačih opravilih, ampak za otrokovo doživljanje materine bolezni in z njo povezanih prikrajšanj. V povezavi z ugotovitvijo, da toženka pri otrocih ne zmore prepoznati potrebe po soočanju z občutki ob njeni bolezni, je prepričljiva tudi ugotovitev, da otrok prevzema nase breme, ki ga pri devetih letih ne zmore nositi.
Nepotrebna je izrecna zapoved, da mora starš drugega starša obvestiti o obisku otroka pri zdravniku in mu omogočiti navzočnost pri pregledu. Resnejše odločitve v zvezi z zdravljenjem otrok starša sprejemata soglasno. Kolikor gre za manj resna obolenja, pa zadostuje v izreku sodbe določena obveznost, da sta si starša dolžna predati zdravila in napotke za zdravljenje ter se držati predpisane terapije.
Drugače kot v preteklem obdobju, ko sta starša za otroka skrbela skupno in je za otroka poskrbel tisti od staršev, pri katerem sta dejansko bila, je po izdaji sodbe, po kateri sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu, treba materin prispevek k preživljanju otrok določiti na podlagi ovrednotenja potreb vsakega od otrok in preživninskih zmožnosti vsakega od staršev (189. člen DZ) in ga izraziti v denarju. Preživnina se namreč praviloma plačuje v denarju. Izjema velja le za primere, ko se starša dogovorita drugače ali ko plačilo preživnine v denarju ni mogoče. Ugotovljena dejstva v obravnavani zadevi ne utemeljujejo nobene od njiju.
Pri ovrednotenju potreb je treba upoštevati vse otrokove potrebe. Utemeljeno je sodišče upoštevalo dejstvo, da bosta otroka velik del časa preživela pri materi in bo tedaj ona poskrbela za njune dnevne potrebe.
Potem ko bodo ugotovljene potrebe otrok in ovrednoten delež, ki ga je dolžan prispevati vsak od staršev, bo za pravilno razporeditev preživninskega bremena treba še ugotoviti, kateri stroški zaradi bivanja pri materi ne bodo nastajali očetu in bodo zato zmanjševali materino preživninsko obveznost.
Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe.
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.
Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - enotna kazen - izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj. Za enega od teh (nevarna vožnja v cestnem prometu) mu je določilo (le) zaporno kazen, ne pa tudi stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Slednjo mu je izreklo šele pri enotni zaporni kazni. Po prvem odstavku 53. člena KZ-1 mora sodišče v primeru, če je storilec z enim dejanjem izvršil dve ali več kaznivih dejanj, za katera mu hkrati sodi, določiti najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreči enotno kazen. Sodišče ne sme posamezne kazni izreči šele pri izreku enotne kazni, če je pred tem ni določilo pri posameznem kaznivem dejanju.
Bistvo posojilodajalčeve zaveze, da izroči denar posojilojemalcu, ni v načinu izročitve (fizična izročitev denarja ni pogoj za izpolnitev te zaveze), temveč v tem, da posojilojemalcu omogoči razpolaganje z denarjem – namen financiranja je v rokah posojilojemalca.
Poslovna podlaga je razlog, zaradi katerega stranki skleneta pogodbo, in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Od pogodbene kavze pa je treba ločevati osebne nagibe (motive, cilje, interese), ki stranke vodijo k sklenitvi posamezne pogodbe. Ti so za pravno presojo praviloma brez pomena, saj veljavnost pogodbe zaradi pravne varnosti ne more biti odvisna od doseganja povsem osebnih ciljev.
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da navedeni stroški ne bi smeli biti upniku priznani zato, ker je bil predmetni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 23. 8. 2019, saj so le ti nastali in bili priglašeni pred ustavitvijo izvršilnega postopka. Takšno stališče potrjuje tudi določba osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.