ZGD-1 člen 322, 322/1, 322/1-2.. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 32.
imenovanje izrednega revizorja - Slovenski računovodski standardi (SRS) - podcenjenost posameznih postavk - letno poročilo
Po določbi 322. člena ZGD-1 lahko sodišče imenuje izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, (1) da so posamezne postavke v v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, bistveno podcenjene, ali (2) če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik. Prva možnost je torej vsebinska, druga pa bolj formalna (kršitev predpisov o sestavi računovodskih izkazov in letnega poročila). Razlog za možnost imenovanja izrednega revizorja zaradi formalnih pomanjkljivosti je v tem, da morajo računovodski izkazi vsebovati vse potrebno, da jih delničarji lahko preverijo in se opredelijo, ali ni morda podana vsebinska pomanjkljivost. Če te določbe ne bi bilo, bi se namreč lahko poslovodstva izognila poštenemu prikazu posameznih postavk zgolj s tem, da teh postavk ne bi na ustrezen način pojasnila. Zakon zato vzpostavlja domnevo, da nepopolne priloge, ki ne vsebujejo predpisanih pojasnil, kažejo na podcenjenost postavk. To pa vseeno ne pomeni, da bi pomanjkljivost lahko bila take narave, da v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na poslovni rezultat.
odškodninska odgovornost poslovodstva - bivši direktor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - veriženje pogodb - najem letala - nelikvidnost - poslovna odločitev - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna optimizacija - predlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Zgolj nestrinjanje tožnice z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega mnenja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri zanesti zanj.
Ob ugotovitvi, da tožnica kredita kljub trudu ni dobila, da je imela likvidnostne težave in da hčerinska družba Y. AG tožnice iz istih razlogov ni mogla podpreti, zaradi česar je posel speljala z angažiranjem vmesne družbe X., je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi tožnica lahko posel s praktično enakim učinkom davčne optimizacije speljala brez te družbe, torej le z leasingodajalcem preko družbe Y. AG. Prav zato, da se je izognila nelikvidnosti, do katere bi pripeljal neposredni najem letala (ali pa zgolj preko Y. AG), je tožnica celoten posel speljala ob vključitvi družbe X. Dejstvo, da je tožničino poroštvo lesingodajalec sprejel, pa ne pomeni, da je tožnica imela tudi dovolj sredstev, da posel izpelje drugače, kot ga je.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00034549
ZDR-1 člen 24, 79, 116.. ZSSloV člen 61.. ZPP člen 115, 116, 116/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - upravičen vzrok - zdravniško opravičilo - bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - zamuda naroka - vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik poudarja, da je bil na podlagi odločbe ZZZS začasno nezmožen za delo do 31. 10. 2018, kar zajema tudi čas izteka pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa zaradi tega ni možno šteti, da je ostal na delu po izteku pogodbe o zaposlitvi oziroma, da mu delovno razmerje s 6. 10. 2018 ni moglo prenehati. Bolniška odsotnost delavca prepreči prenehanje delovnega razmerja le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (116. člen ZDR-1).
Pravno neupoštevne so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dolžnosti in odgovornosti upravljalca smučišča, na dolžnosti in odgovornosti smučarja pri neorganiziranem rekreaktivnem amaterskem smučanju na smučišču in navedbe o tem, da je kljub ogromnemu številu tekmovalcev zdrsnil s smučišča in se poškodoval le tožnik. Organizator tekmovanja ima po določbah ZVSmuč posebne dolžnosti, ki pa niso enake dolžnostim upravljalca smučišča. Pritožbeno izpostavljene odločbe VS RS II Ips 246/2007, II Ips 267/2005 in II Ips 143/2006 obravnavajo primere, v katerih se obravnava odgovornost upravljalca smučišča v razmerju do oškodovancev rekreativnih smučarjev in čeprav so to otroci, po presoji pritožbenega sodišča te izpostavljene zadeve niso primerljive z obravnavano.
Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da se mld. otrok pravdnih strank dodeli v vzgojo in varstvo materi, sprejelo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije.
Izvedenka je pri izdelavi in podaji izvedeniškega mnenja uporabila med drugimi tudi Rorschachov test in Likovni test Benderjeve. Vendar pa pritožbene trditve, utemeljevane s Poročilom, ne morejo omajati njegove strokovne prepričljivosti. Poročilo izpostavlja strokovno vprašljivost projekcijskih metod in strokovnih referenc izvedencev za izdelavo sodnih izvedenskih mnenj s področja psihologije. Nobeno od teh pa ne spada v področje strokovnega znanja sodišča oziroma pristojnosti njegovega preverjanja ob imenovanju izvedencev. Je pa Poročilo izzvalo strokoven odziv Razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Ta strokovni organ pa je v Recenziji Poročila dne 10. 3. 2020 odgovoril na ugotovitve, mnenja in zaključke dr. I. A. v Poročilu ter podal nanje pripombe in strokovne pomisleke. Te pa tako v zvezi s strokovno primernostjo izvedene analize, trditev o strokovni neprimernosti in neuporabi Rorschachovega preizkusa in Likovnega testa Benderjeve za izdelavo sodnih izvedeniških mnenj in izpostavljene pomanjkljivosti in neusposobljenosti kliničnih psihologov za podajo takšnih mnenj. Zato pa pritožnik s sklicevanjem na splošne ugotovitve in zaključke Poročila strokovne prepričljivosti konkretnega izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije, ki ga je ta podala na podlagi vsestranske spoznavnosti konkretnih okoliščin tega primera (na podlagi vsestranskih podatkov spisa, določno opredeljenih strokovnih pregledov vsakega od staršev in mladoletnega otroka posebej in vseh skupaj), ne more omajati.
Iz podanega izvedenskega mnenja prepričljivo izhaja ugotovitev, da pristojni organ (invalidska komisija) ni ustrezno ugotovila dejanskega stanja, torej ali je glede na tožnikovo zdravstveno stanje utemeljeno pričakovati, da bo tožnik uspešno opravil poklicno rehabilitacijo. V takem primeru, kot je predmetni, nikakor ni mogoče od tožnika, ki je že takrat imel psihične težave pričakovati, da bo sam realno ocenil, kakšne so njegove zmožnosti za opravo poklicne rehabilitacije. Tudi če se sam strinja oziroma celo predlaga poklicno rehabilitacijo, kot to v pritožbi navaja tožena stranka, to invalidske komisije nikakor ne odvezuje, da ugotovi, kakšne so realne možnosti za uspešno končanje poklicne rehabilitacije. Omenjeno pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bilo ustrezno razčiščeno, kar pomeni, da je bila odločitev sprejeta na podlagi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo zavarovanca.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - uveljavljanje nujnega deleža - uveljavljanje ugovora navideznosti pogodbe nasproti tretjemu - spor o obstoju in vrednosti darila - prikrito darilo - darilo zapustnika
Zapuščinsko sodišče je pravilno presodilo, da je manj verjetna pravica pritožnika, ki odreka pomen obstoječemu in veljavnemu pravnemu poslu (Pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja), kakršen izhaja iz njene vsebine, ne le naslova.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-6, 522/1-7, 527, 527/1.
izročitev tujca tuji državi
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno pritrdilo preiskovalnemu sodniku, ki je po preučitvi vse predložene dokumentacije in kazenske zakonodaje Republike Slovenije zunajobravnavnemu senatu predlagal, da se prošnja Azerbajdžana za izročitev zahtevane osebe zavrne.
ZPP člen 106, 365, 365-1, 447, 447/1, 447/2, 447/3.
nedopustna pritožba - zavrženje pritožbe - spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - neupoštevanje vloge - prava neuka stranka - nezadostno število izvodov vloge
Sodišče z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe, če zakon take (samostojne) pritožbe ne dopušča.
Izdaja posebnega sklepa o tem, da sodišče prve stopnje vloge ne bo upoštevalo, je nepotrebna. Sodišče prve stopnje bi lahko odločitev o neupoštevanju vloge sprejelo in obrazložilo v končni odločbi (primerjaj tretji odstavek 447. člena ZPP).
gradbena pogodba - ustna pogodba - izvedba gradbenih del - pisna oblika pogodbe - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - zahtevek podizvajalca - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - izdelava fasade - nepotreben dokaz - zavrnitev dokaznega predloga
OZ v 631. členu omogoča podizvajalcem, da ob izpolnitvi zakonskih pogojev (dospelost, pripoznava, koneksnost) podizvajalec terjatev uveljavlja neposredno od naročnika.
Odgovor na vprašanje, ali je potrebno prekiniti izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, daje opredelitev stečajne mase v drugem odstavku 224. člena ZFPPIPP. Upnik utemeljeno navaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase), temveč le delno do 1/2. V preostalem deležu 1/2 pa je to premoženje realne dolžnice. Za solastni delež nove dolžnice zaenkrat ni razloga, da bi se postopek prekinjal, temveč bi se moral nadaljevati, saj je z vknjižbo solastninske pravice na obremenjeni nepremičnini prišlo po zakonu do pravnega nasledstva glede dela predmeta izvršbe.
neizvedba dokaza - zaslišanje strank - neupravičen izostanek z naroka
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Kot izhaja iz pritožbe in iz izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ni zaslišalo pravdnih strank, ker se nista odzvali sodnemu vabilu (glej 7. točko izpodbijane sodbe). Gre za v ZPP predvideno posledico neupravičenega izostanka stranke z naroka, na katerem naj bi bila zaslišana (glej 258. in 262. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko predmetnega dokaza ni izvedlo. V tej situaciji sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podajati nobenih dodatnih argumentov za neizvedbo dokaza, kot zmotno meni pritožnica, in s takšnim ravnanjem ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Skladno s pravili ZPP tudi ″odločitev sodišča″, da na narok z vabilom za zaslišanje povabi pravdni stranki, ni v ničemer obvezujoča in torej ne učinkuje na način, da bi bilo ta dokaz sodišče v vsakem primeru dolžno izvesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00034985
OZ člen 50, 86, 190, 417, 1035. ZFPPIPP člen 261. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
navidezna (simulirana) pogodba - ugovor pobota - materialno pravni pobot - uvedba stečajnega postopka - začetek stečaja - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - verižna kompenzacija - odkup terjatev - asignacija - obrazloženost odmere stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Po prepričanju pritožbenega sodišča iz ravnanj pravdnih strank ob tožničini selitvi v zadevne toženkine prostore (npr. prezaposlitev večine tožničinih delavcev pri toženi stranki, hitro ugašanje tožničine poslovne aktivnosti, prevzem celotne on-line baze knjigovodskih podatkov tožeče stranke s strani tožene stranke) dovolj jasno izhaja, da sta se v tistem času zavedali, da tožeča stranka očitno ne bo več opravljala svoje dejavnosti in da je po vsej verjetnosti že insolventna. Da namen strank očitno ni bil podnajem oziroma odplačna uporaba teh prostorov, pa je nadalje razvidno iz njunega postopanja v zvezi s spornimi računi za najemnino.
V primeru, ko sta bili stranki praktično v istih poslovnih prostorih in je tožena stranka prevzela večino tožničinih (katere poslovna aktivnost je pred stečajem dejansko že ugasnila) zaposlenih, vključno s službeno mobilno številko delavke, ki je sodelovala pri izdaji računov obeh strank, ter celotno on-line bazo knjigovodskih podatkov tožeče stranke, na plačilo svojih spornih računov pa do stečaja tožeče stranke ni opominjala in jih ni izterjevala ter se tudi po prejemu opomina stečajne upraviteljice za plačilo tožničinih terjatev ni sklicevala na pobot z njimi, so standardi za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine medsebojnih terjatev strank nujno višji.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (torej po vseh posamičnih postavkah) ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Sodišče je pri interpretaciji pomena določila pravilno izhajalo iz skupnega namena pogodbenikov in določilo razlagalo v okviru splošnih načel obligacijskega prava, upoštevajoč dejstvo, da je pogodbo sestavila toženka sama ter je zato nejasna določila treba razlagati v korist tožnika (83. člen OZ).
odškodninska odgovornost člana poslovodstva - finančno izčrpavanje odvisne družbe - izčrpavanje družbe - nadzor nad poslovanjem - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo na lastno odgovornost vodi posle družbe.
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ki postavijo določeno osebo na funkcijo poslovodje, imajo pravico izvesti ukrepe za pregled in nadzor dela poslovodje.
Prvi toženec trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko ovrgel trditve tožeče stranke o nepotrebnosti nakupa avtomobilov, ni zadostil. Škodo predstavlja plačan znesek kupnine ob nakupu, zmanjšan za prejet znesek kupnine ob prodaji.
Škodo družbi, ki se odraža v zmanjšanju njenega denarnega premoženja, je dolžan povrniti prvi toženec, ki odgovarja za škodo povzročeno družbi kot njen poslovodja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035373
ZZZDR člen 84, 84/2.
razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - causa (kavza) - vrnitveni zahtevek
Kavza je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne, in sicer je ta preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve »vera v dosmrtno skupno življenje«. Zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila po drugem odstavku 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere. Obravnavani zahtevek ni utemeljen, če pravna podlaga darila ni v opredeljeni veri, ampak jo sestavljajo tudi drugi nagibi, ki morda celo prevladujejo.
ZZZDR člen 105, 105/1. DZ člen 290, 290/1. ZUPJS člen 5, 12. ZPP člen 216, 216/1, 413.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - okoliščine konkretnega primera - starševska skrb - stanje v času odločanja - višina preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - odločanje po prostem preudarku - socialni transferji - otroški dodatek
Pravica in dolžnost staršev, ki se odločita, da ne bosta več živela skupaj, je, da se sporazumeta o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Če se starša zaradi nasprotujočih interesov o tem vprašanju ne moreta sporazumeti, izbiro med enim in drugim staršem opravi sodišče. Pri tem je osnovno materialno pravno izhodišče glede vprašanja, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan, upoštevanje koristi otroka. Gre za pravni standard, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera in oceniti, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj.
Sodišče izpolnjenost pogojev za uspešno izvajanje starševske skrbi presoja v času odločanja, zato podatki o tožnikovem ambulantnem zdravljenju v PB iz obdobja pred rojstvom otrok na odločitev ne morejo vplivati.
Tožnik prejema otroški dodatek, ki se pri odmeri višine preživnine ne upošteva. Gre za socialni transfer, ki je namenjen zadovoljevanju potreb družine in se po razpadu družine odmeri na novo. Ob tem se preživnina, ki je odmerjena glede na novo nastale razmere po razpadu partnerske skupnosti, pri odmeri novega otroškega dodatka upošteva.
ZD člen 163, 164, 165. ZPP člen 337, 337/1. DZ člen 136, 151.
dedovanje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - prekluzija - novote - novote v zapuščinskem postopku - nedopustne pritožbene novote - starševska skrb
Skladno s 163. členom ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po prvem odstavku 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Citirano pravilo ZPP se uporablja v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka.
izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti - kršitev zavarovalne pogodbe - avtomobilsko zavarovanje AO plus
Stranka lahko namreč svojo nealkoholiziranost dokazuje tudi z drugimi dokazi, ne le z opravo alkotesta ali z zdravniškim pregledom po nesreči, ki pa jih sodišče presoja skladno z 8. členom ZPP.