BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00033665
DZ člen 197, 197/1. ZIZ člen 17. ZBPP člen 26, 26/1. ZPP člen 7, 212.
znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - preživninska obveznost - sodna poravnava kot izvršilni naslov - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti staršev - varstvo koristi otroka - nesklepčnost predloga - porazdelitev preživninskega bremena - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - trditveno in dokazno breme
Postopek odločanja o spremembi preživnine je namreč po ustaljeni sodni praksi dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino na novo določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.
Predlagatelj predlog za znižanje preživnine utemeljuje z navedbami o po njegovem neprimerni skrbi mame za A. Ker to, tudi če bi bilo izkazano, po zakonu ni razlog za znižanje preživnine, je predlagateljev predlog neodpravljivo nesklepčen in je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
Oba starša sta dolžna preživljati mld. A. po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna in so neutemeljena pričakovanja pritožnika, da bi ob nespremenjenih potrebah otroka in zmožnostih staršev za preživljanje otroka svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Znižanje sredstev za preživljanje otroku prav gotovo ni v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pritožba proti sklepu - procesna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložil oče stečajnega dolžnika, ki ni stranka tega stečajnega postopka niti nima na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.
preživninska obveznost staršev - določitev višine preživnine - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - otroški dodatek - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otroka - zmanjšanje preživnine - spremenjene okoliščine - varstvo koristi otroka
Ob upoštevanju bistveno večjega prispevka toženke k vzgoji, varstvu in oskrbi obeh otrok, ki preživita s tožnikom le 4 ure ob četrtkih ter na 14 dni ob sobotah 8 ur, je zavzemanje za porazdelitev preživninskega bremena na polovico, materialnopravno zmotno.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca je treba upoštevati njegove dejanske zmožnosti v trenutku odločanja o zahtevku za določitev preživnine. Sodišče ne more kot spremenjene okoliščine upoštevati dejstva, ki ob zaključku glavne obravnave še ni nastopilo (rojstvo še enega otroka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00034270
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2. ZDZdr člen 74, 75, 30, 30/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialno-varstvenega zavoda - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Eden izmed pogojev za sprejem osebe na varovani oddelek določenega socialno varstvenega zavoda je tudi, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva in sicer Zakon o socialnem varstvu in podzakonski predpisi, ki so sprejeti na podlagi tega zakona. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni ugotavljalo, ali je v tem konkretnem primeru izpolnjen tudi ta pogoj za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika oziroma glede teh odločilnih dejstev izpodbijani sklep ne vsebuje prav nobenih razlogov, čeprav je pritožnik že v svojem mnenju, ki ga je podal na podlagi poziva sodišča opozoril, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje pogojev za sprejem na njegov varovani oddelek. Ker v izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o odločilnih dejstvih, se le-ta sploh ne da preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-1 člen 190, 190/1, 190/1-1.
predkupna pravica občine - izključitev predkupne pravice - prodaja nepremičnine solastniku - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - procesna legitimacija - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - prepozna prijava terjatve - prenehanje terjatve zaradi plačila
Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1, 451, 452, 453, 458, 458/1. URS člen 25.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - višina zahtevka - zadostna trditvena podlaga - dopolnitev tožbe - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi se tožnica v dopolnitvi tožbe ni sklicevala na veljavni ključ delitve vtoževanih stroškov, je podala določene trditve, ki utegnejo biti relevantne ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage. Opredelila se je namreč do načina obračunavanja posameznih stroškov ter dala dodatna pojasnila v zvezi z zaračunavanjem stroškov in z ugovornimi navedbami toženca. Zato bi se sodišče prve stopnje do tožničinih pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov moralo opredeliti vsebinsko.
Načini oz. oblike poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca ter pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se v skladu s 77. členom ZPIZ-2 dogovorijo v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo zavarovanec, toženi zavod in delodajalec ali zavod za zaposlovanje. V tripartitni pogodbi se poleg ostalega torej določa način oz. oblika poklicne rehabilitacije, ki mora biti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo iz vsebinsko priznane pravice do poklicne rehabilitacije.
Za pravilno operacionalizacijo poklicne rehabilitacije v tripartitni pogodbi je torej bistveno, da je v sodno socialnem sporu priznana pravica do poklicne rehabilitacije, vsebinsko ustrezno konkretizirana. Da ne gre za odločitev, kot v izpodbijanem delu sodbe, ki ne vsebuje nujnih stvarnih razbremenitev, indiciranih iz zdravstvenih razlogov za usposobitev za drugo ustrezno delo niti odločeno, ali obstaja možnost usposobitve za drugo ustrezno delo v polnem ali v krajšem delovnem času.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - obseg nepremoženjske škode - kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja
Zatrjevane tožnikove kasnejše težave z desnim ramenom po zaključenem zdravljenju poškodb v škodnem dogodku niso v vzročni povezavi z obravnavanim škodnim dogodkom. Zato pri ugotavljanju obsega škode pri posameznih oblikah nepremoženjske škode kot posledice obravnavanega škodnega dogodka utemeljeno ni moglo upoštevati po tožniku zatrjevanih kasnejših težav z desnim ramenom.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da na tipskem obrazcu izdani sklep ni ustrezno obrazložen, iz njega namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, tožena stranka pa sodne takse ni plačala v za to določenem roku. Takšna vsebina obrazložitve zadošča za to, da stranka pozna razloge za odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenemu sodišču pa je omogočen njen preizkus na pritožbeni stopnji, saj se da na podlagi podatkov v spisu preveriti pravilnost vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo.
ZSVarPre člen 79, 80, 91.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 7.
dodatek za nego otroka
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in sicer na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje, zlasti pa na podlagi mnenja izvedenskega organa, ki je samo potrdil predhodni mnenji zdravniških komisij, pravilno zaključilo, da ne gre za hudo bolnega otroka po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo oziroma za otroka z več motnjami po 7. členu Pravilnika. Izvedenski organ tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri otroku ni ugotovil nobenega takšnega zdravstvenega stanja, da bi bili izpolnjeni pogoji po katerikoli točki Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj. Ni ugotovljena alergija na hrano na tri ali več osnovnih živil, ni ugotovljena težka astma in niso ugotovljene hujše distrofije. Ne glede na to, da so pri otroku ugotovljene določene motnje oziroma diagnoze, vendar pri njemu ni ugotovljenih hkrati več kot treh motenj, katerih skupni učinek bi utemeljeval potrebo po priznanju pravice do dodatka za nego otroka.
motenje posesti - posestno varstvo - pravočasnost motenjske tožbe - rok za vložitev motenjske tožbe - soposest - javno dobro
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka s prvimi posegi na sporni nepremičnini res začela že 10. 12. 2019, torej 31 dni pred vložitvijo tožbe, kar obsežno izpostavlja v pritožbi. A prvi del posegov je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje predstavljal sanacijo temeljev in parkirišča kot takega (odstranitev asfalta in nasip ustreznega gradbenega materiala), ki tožnikov ni motil in mu nista nasprotovala. 13. 12. 2018 je poseg dajal videz zaključevanja z deli; naslednji dan pa je prišlo do izkopa temeljev za škarpi. Tega dne sta toženca izvedela za načrtovano postavitev škarp (in prav to predstavlja motilno ravnanje), ne pa še za mesto, kjer naj bi bili postavljeni. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje je tožba, vložena 10. 11. 2019, nedvomno pravočasna.
Za odločitev v tem sporu je pomemben prvi odstavek 10. člena pogodbe o štipendiranju, s katerim se je toženka zavezala, da se bo po zaključenem izobraževanju zaposlila pri delodajalcu vsaj toliko časa, kolikor je prejemala štipendijo oziroma se je dolžna zaposliti tam, kamor jo je organizacija, ki jo je štipendirala, odredila za delo. V kolikor zapusti delodajalca po lastni volji že prej, mora vrniti revalorizirano vrednost vseh izplačanih sredstev, v primeru zamude tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Iz navedene določbe izhaja ključno pravno vprašanje spora - ali toženkina vloga, označena kot "Prekinitev delovnega razmerja", naslovljena na stransko intervenientko, kaže na to, da je delodajalca zapustila po lastni volji. V tej vlogi je namreč toženka navedla, da daje z določenim dnem odpoved delovnega razmerja in prosi za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi.
neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačanih sredstev - voznik tovornega vozila
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da si toženec ni prisvojil dela akontacije, ki mu ga je tožeča stranka izplačala zaradi predvidenih stroškov, ki bodo nastali na vožnji, sploh ni podan pravni položaj, ko bi bilo mogoče porabiti določbe OZ, ki se nanašajo na neupravičeno pridobitev, zato tudi ni odločilno stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 191. členom OZ tožeča stranka nima pravice zahtevati nazaj. Ker toženec ni zadržal nekaj, kar bi mu plačala tožeča stranka, ne gre za primer, ko bi tožeča stranka plačala nekaj, za kar bi vedela, da tega ni dolžna, pa bi si pridržala pravico zahtevati nazaj ali če bi plačala, da bi se izognila sili.
Od stroškov, ki bremenijo stvar kot celoto, je treba razlikovati individualne stroške posameznega solastnika, ki so v posledici njegovega delovanja, pa čeprav gre za delovanje, ki je povezano z uporabo stvari v solastnini. Stroški elektrike, RTV in komunalnih storitev ne spadajo med bremena skupne stvari v smislu navedene določbe, saj gre za stroške, ki so jih solastniki dolžni plačati, ker navedene storitve koristijo oziroma uporabljajo.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Prav porušeni odnosi so privedli do določenih ravnanj direktorice, ki pa jih sodišče ni ocenilo kot trpinčenje.
Ugotovljena ravnanja direktorice ne predstavljajo nedopustnih ravnanj trpinčenja, zlasti ne z namenom žaljenja, poniževanja ali diskreditacije tožnice, temveč je šlo za izvajanje pristojnosti navedene kot direktorice. Ni šlo za sistematična, graje vredna ravnanja, usmerjena proti tožnici, ampak za izvajanje nalog v delovnem procesu, kar pa je bilo oteženo glede na porušen odnos med tožnico in direktorico tožene stranke.
ZGD-1 člen 322, 322/1, 322/1-2.. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) standard 32.
imenovanje izrednega revizorja - Slovenski računovodski standardi (SRS) - podcenjenost posameznih postavk - letno poročilo
Po določbi 322. člena ZGD-1 lahko sodišče imenuje izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, (1) da so posamezne postavke v v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, bistveno podcenjene, ali (2) če priloge k računovodskim izkazom, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, ne vsebujejo predpisanih pojasnil ali so nepopolne in poslovodstvo na skupščini delničarjem ni dalo manjkajočih pojasnil, čeprav so delničarji zahtevali dodatna pojasnila in zahtevali, da se njihova vprašanja vključijo v zapisnik. Prva možnost je torej vsebinska, druga pa bolj formalna (kršitev predpisov o sestavi računovodskih izkazov in letnega poročila). Razlog za možnost imenovanja izrednega revizorja zaradi formalnih pomanjkljivosti je v tem, da morajo računovodski izkazi vsebovati vse potrebno, da jih delničarji lahko preverijo in se opredelijo, ali ni morda podana vsebinska pomanjkljivost. Če te določbe ne bi bilo, bi se namreč lahko poslovodstva izognila poštenemu prikazu posameznih postavk zgolj s tem, da teh postavk ne bi na ustrezen način pojasnila. Zakon zato vzpostavlja domnevo, da nepopolne priloge, ki ne vsebujejo predpisanih pojasnil, kažejo na podcenjenost postavk. To pa vseeno ne pomeni, da bi pomanjkljivost lahko bila take narave, da v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na poslovni rezultat.
Druga alineja 1. točke tar. št. 39 OT opredeljuje storitev odvetnika, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah (ker gre za samostojno storitev) in daje odvetniku upravičenost do samostojnega plačila, " posveti, nasveti in mnenja za pripravo ter udeležbo na konferencah in sestankih." Torej kot storitev posveta, nasveta in mnenja, ki ga nudi odvetnik stranki za njeno udeležbo na konferencah in sestankih. Takšno razlago, potrjuje tudi Obvezna razlaga 1. alineje 1. točke iste tarifne številke, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS na seji 9. 2. 2016, ko opredeljuje vsebino določila 1. alineje 1. točke 39. tarifne številke OT kot določila, ki določa vrednost odvetnikove storitve posveta s stranko.
Enakost pred zakonom po 14. členu Ustave RS zahteva enako obravnavanje enakih položajev. Položaja pooblaščenca nasprotnega udeleženca in izvedenca v predmetnem nepravdnem postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih nista niti enaka niti primerljiva. Zato tudi njuno upravičenost do plačila urejajo različni predpisi.
Po določilih 61. in 68. člena ZDZdr spada delovanje odvetnikov v postopkih sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, v okvir obveznega zastopanja zadržanih oseb in se financira iz sredstev proračuna (sodišč). Po določilu petega odstavka 17. člena ZOdv pa je odvetnik, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Navedena zakonska ureditev zmanjšane upravičenosti odvetnikovega plačila pritožbenemu sodišču ne vzbuja pomislekov v njeno nasprotnost z določbami Ustave RS, ki jih in kot jih izpostavlja v pritožbi pritožnik.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da na tipskem obrazcu izdani sklep ni ustrezno obrazložen, saj iz njega jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, tožena stranka pa sodne takse ni plačala v za to določenem roku. Takšna vsebina obrazložitve zadošča za to, da stranka pozna razloge za odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenemu sodišču pa je omogočen njen preizkus na pritožbeni stopnji. Na podlagi podatkov v spisu je namreč mogoče preveriti pravilnost vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo.
obnova postopka - nov dokaz - kazenska oprostilna sodba
Pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero je bil tožnik oproščen obtožbe, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, ni novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Tak razlog predstavlja le tisti dokaz oziroma dejstvo, ki je obstajalo v času prvotnega postopka, pa stranka zanj ni vedela do takrat, ko bi ga lahko še uveljavljala v okviru postopka.
Prav tako ni podan niti obnovitveni razlog iz 11. točke 394. člena ZPP, po kateri se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katerega je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Iz te določbe jasno izhaja, da se nanaša le na obsodilno sodbo, ne pa tudi na oprostilno sodbo. Tako sodišče na pravnomočno oprostilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, ni vezano.