ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-1 člen 190, 190/1, 190/1-1.
predkupna pravica občine - izključitev predkupne pravice - prodaja nepremičnine solastniku - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00033665
DZ člen 197, 197/1. ZIZ člen 17. ZBPP člen 26, 26/1. ZPP člen 7, 212.
znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - preživninska obveznost - sodna poravnava kot izvršilni naslov - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti staršev - varstvo koristi otroka - nesklepčnost predloga - porazdelitev preživninskega bremena - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - trditveno in dokazno breme
Postopek odločanja o spremembi preživnine je namreč po ustaljeni sodni praksi dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino na novo določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.
Predlagatelj predlog za znižanje preživnine utemeljuje z navedbami o po njegovem neprimerni skrbi mame za A. Ker to, tudi če bi bilo izkazano, po zakonu ni razlog za znižanje preživnine, je predlagateljev predlog neodpravljivo nesklepčen in je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
Oba starša sta dolžna preživljati mld. A. po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna in so neutemeljena pričakovanja pritožnika, da bi ob nespremenjenih potrebah otroka in zmožnostih staršev za preživljanje otroka svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Znižanje sredstev za preživljanje otroku prav gotovo ni v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1, 451, 452, 453, 458, 458/1. URS člen 25.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - višina zahtevka - zadostna trditvena podlaga - dopolnitev tožbe - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi se tožnica v dopolnitvi tožbe ni sklicevala na veljavni ključ delitve vtoževanih stroškov, je podala določene trditve, ki utegnejo biti relevantne ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage. Opredelila se je namreč do načina obračunavanja posameznih stroškov ter dala dodatna pojasnila v zvezi z zaračunavanjem stroškov in z ugovornimi navedbami toženca. Zato bi se sodišče prve stopnje do tožničinih pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov moralo opredeliti vsebinsko.
ZZK-1 člen 36, 40, 149, 149/4.. OZ člen 557, 557/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za vpis lastninske pravice - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - popolnost zemljiškoknjižnega dovolila - utemeljenost zahtevka za vpis v vsebini listine - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Predlagatelj in D.L. sta sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere bistvo je, da do prehoda nepremičnin na preživljalca pride šele po smrti preživljanca. Zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim preživljanec dovoljuje vpis že za časa življenja, je torej v nasprotju z zavezovalnim pravnim poslom, ki izhaja iz predloženih listin, oziroma nima podlage v nobenem zavezovalnem pravnem poslu, in zato ni veljavno. Preverjanje popolnosti in veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila pa je v pristojnosti zemljiškoknjižnega sodišča (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).
Bistven je sklep prvega sodišča, da zaradi toženčevega prestajanja zaporne kazni in trenutne nezmožnosti pridobivanja dohodka tožbenega zahtevka zoper njega ni mogoče zavrniti. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedbi prvega sodišča, da je razlog za odpravo preživnine oziroma za prenehanje preživninske obveznosti praviloma na strani upravičenca – če ne izpolnjuje več pogojev za preživljanje. Do tega pride najpogosteje takrat, ko se polnoletni upravičenec ne šola redno (do 26. leta starosti) ali sklene zakonsko zvezo oz. živi v zunajzakonski zvezi. Ni ga mogoče izključiti niti na strani zavezanca, a ta mora biti trajen in dokončen. Ta pa, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, pri tožencu ni podan, saj je prestajanje zaporne kazni trenutno, plačevanje simbolične preživnine pa motivacija za čimprejšnji zaključek. Tem standardom pa po presoji pritožbenega sodišča zadosti prisojena preživnina v višini treh evrov za vsakega otroka. Preživnina predstavlja simbolični znesek in nikakor ne ustreza potrebam mladoletnih otrok. Drugega toženca opominja, da ima kot oče do otrok preživninsko obveznost, in ga vzpodbuja, da si po prestani zaporni kazni čimprej poišče delo, poplača zaostale obveznosti in poskrbi za preživljanje svojih treh otrok.
Sodna praksa je v več zadevah zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine.
res iudicata v zemljiškoknjižnem postopku - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo formalnosti postopka
Pogoj za dovolitev vpisa je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige (150. člen ZZK-1), to je, da sodna odločba (v tem primeru sodna poravnava) učinkuje proti osebi, zoper katero je predlagan vpis. V predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj je sodno poravnavo sklenila oseba, ki ni več zemljiškoknjižni lastnik služeče nepremičnine Tega zaključka ne spremeni niti dejstvo, da je pravica do nujne poti nastala s sklenitvijo sodne poravnave in da je vpis zgolj deklaratoren. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi. Vsakemu vpisu mora biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1).
URS člen 50, 50/2, 51, 51/1.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 26, 65, 78, 78/1, 80.. ZPacP člen 9, 9/1, 9/2.. ZZDej člen 3, 4.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 158, 158/1, 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik
Kljub temu, da je tožnica vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje, in da gre za operacijo, ki je pravica iz obveznega zavarovanja, sta za pritožbeno rešitev zadeve odločilni zgolj dejstvi, da opravljene zdravstvene storitve niso bile nujne in da so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, ki nima sklenjene koncesijske pogodbe. V takšnih okoliščinah konkretnega primera ni opravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po ZPP, med njimi tudi, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa nanjo ni pravočasno odgovorila. Zavzelo je stališče, da vloga tožene stranke "Preliminarni odgovor na poziv sodišča" ni zadosti obrazložen odgovor na tožbo v smislu 278. člena ZPP. To stališče je napačno, saj iz pravočasnega odgovora na tožbo izhaja, da tožena stranka tožničinemu tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. V njem je namreč zatrjevala, da je tožnica v času njegove vložitve še v delovnem razmerju pri njej, da ne obstajajo materialne podlage za tožbo in da te niso utemeljene ter da glede okoliščin, navedenih v tožbi, tožnica sodišče zavaja. Dejstva, da je vlogo naslovila kot preliminarni odgovor na tožbo, da si je pridržala podati "relevantni odgovor na tožbo" za čas, ko bo pridobila vse podatke in ko se bo njen pooblaščenec vrnil z dopusta, ter da odgovoru na tožbo niso priložene nobene listine ali dokazi, ne vplivajo na to, da je odgovor na tožbo zadostno obrazložen in posledično v zadevi niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - prodaja premoženja v izvršilnem postopku - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka
Upnica je v postopku predmetne izvršbe pridobila ločitveno pravico na zarubljenih premičninah in do začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico (30. 9. 2019) v predmetnem postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP pravilna odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi izvršbe.
KZ člen 254, 254/3. KZ-1 člen 7, 249, 249/1, 249/2.
kaznivo dejanje davčne zatajitve - zatajitev finančnih obveznosti - uporaba milejšega predpisa - zakonski znaki kaznivega dejanja - velika premoženjska korist
Pritrditi je pritožnici, da je uporaba KZ za obtoženko v obravnavanem primeru milejša. Po starem KZ je namreč kaznivo dejanje po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 254. člena podano, če je bila dosežena velika premoženjska korist in je storilcu šlo za to, da doseže takšno premoženjsko korist. Poleg zakonskega znaka pridobitve velike premoženjske koristi je torej kot zakonski znak določen tudi posebni namen storilca. Novela KZ-1B pa tega zakonskega znaka, ki opredeljuje subjektiven odnos storilca, več ne določa in tako za obstoj kaznivega dejanja zadostuje že zgolj pridobitev velike premoženjske koristi.
Tožilstvo, ki je obtoženki očitalo kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti po drugem in tretjem odstavku 254. člena KZ, je torej podalo pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja, vendar pa je nadalje ugotoviti, da v opis očitanega dejanja ni navedlo vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. Utemeljene so pritožbene navedbe, da je v celoti izostal zakonski znak, da je storilcu šlo za to, da doseže veliko premoženjsko korist.
ZSPJS člen 23.. ZDR-1 člen 108, 108/1, 111, 111/3.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 7.
odpravnina - sodna razveza - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nezakonita odpoved - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba
Tožnici delovno razmerje ni prenehalo zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, da bi bila upravičena do odpravnine, kot jo za te primere določa prvi odstavek 108. člena ZDR-1 niti ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi (delavca), da bi bila do teh zahtevkov upravičena na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo na podlagi sodbe sodišča prve stopnje po prvem odstavku 118. člena ZDR-1, tj. na podlagi t.i. sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v individualnem delovnem sporu, v katerem je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi med strankama.
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo dodatka za delo preko polnega delovnega časa presojalo na pravilni pravni podlagi, in sicer določbah ZSPJS in v spornem času veljavni Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki veljata za toženo stranko kot osebo javnega sektorja. ZSPJS v 23. členu in Uredba v 7. členu določata enako, in sicer, da direktorji (kar je tožnica bila) niso upravičeni do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času. V obeh določbah je sicer določena izjema, za katero pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za tožnico ne velja.
V 75. členu KPVIZ je določena pavšalna odškodnina za nezakonite odločitve delodajalca in je to inštitut delovnega prava "sui generis", kot to izhaja iz več odločb Vrhovnega sodišča RS. Podpis kolektivne pogodbe predstavlja poenotenje volj in hotenj glede odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki jo izplača delodajalec delavcu za svoje nezakonite odločitve. Zato je določitev pavšalne odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki sicer pripada delavcu, poleg reparacijskega in reintegracijskega zahtevka v skladu s kolektivno voljo pogodbenih strank. Take pavšalne odškodnine veljavni predpisi ne prepovedujejo.
odškodninska odgovornost poslovodstva - bivši direktor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - veriženje pogodb - najem letala - nelikvidnost - poslovna odločitev - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna optimizacija - predlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Zgolj nestrinjanje tožnice z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega mnenja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri zanesti zanj.
Ob ugotovitvi, da tožnica kredita kljub trudu ni dobila, da je imela likvidnostne težave in da hčerinska družba Y. AG tožnice iz istih razlogov ni mogla podpreti, zaradi česar je posel speljala z angažiranjem vmesne družbe X., je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi tožnica lahko posel s praktično enakim učinkom davčne optimizacije speljala brez te družbe, torej le z leasingodajalcem preko družbe Y. AG. Prav zato, da se je izognila nelikvidnosti, do katere bi pripeljal neposredni najem letala (ali pa zgolj preko Y. AG), je tožnica celoten posel speljala ob vključitvi družbe X. Dejstvo, da je tožničino poroštvo lesingodajalec sprejel, pa ne pomeni, da je tožnica imela tudi dovolj sredstev, da posel izpelje drugače, kot ga je.
Pravica do povrnitve stroškov je odvisna od odločitve o glavni stvari. Odgovor na ugovor ni potreben v obsegu, v katerem upnik soglaša z ugovorom oziroma "se zavzema, da se ugovoru ugodi". Po prvem odstavku 58. člena ZIZ se namreč v tem primeru šteje, da so dolžnikove navedbe (v konkretnem primeru navedbe dolžnikovega dolžnika) resnične.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v zvezi s tožnikovim prikrajšanjem v vtoževnem obdobju iz naslova regresa za letni dopust, dnevnic in potnih stroškov utemeljeno oprlo na izračun sodne izvedenke za ekonomsko stroko in podano izvedensko mnenje z dopolnitvijo pravilno ocenilo kot strokovno, razumljivo in preverljivo. Sodna izvedenka je svoje mnenje podala tudi ustno in prepričljivo odgovorila na pripombe pravdnih strank. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v celoti slediti le dopolnitvi izvedenskega mnenja, so neutemeljene. Sodišče mora izvedensko mnenje presoditi kritično tudi glede na ostalo procesno dokazno gradivo in splošno izkustveno znanje. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, kateri izračun izvedenke je upoštevalo in zakaj.
pravica delničarja do obveščenosti - zloraba pravice
Delničarjeva pravica do obveščenosti je omejena na postavljanje vprašanj na skupščini in to vprašanj o zadevah družbe, če so potrebne za presojo dnevnega reda. V tem smislu pravica do (sodnega uveljavljanja) informacij ni neomejena. Taka ureditev je glede na razporeditev pristojnosti med posameznimi organi družbe logična. Namen omejitve je preprečiti situacije, ko bi se na skupščinah postavljalo neomejeno število vprašanj, odgovori na katere ne bi imeli nobenega vpliva na izvajanje pristojnosti skupščine.
ZDR člen 161.. ZDR-1 člen 43, 44, 131, 131/1, 131/4, 138, 138/2, 148, 161, 161/1.. OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 190, 190/3, 375, 381.
regres za letni dopust - vračilo preveč izplačanih sredstev - sprememba zakona - ničnost - zakonske zamudne obresti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - plača - poseganje v pridobljene pravice - pogodbene obresti
Ker je tožencu delovno razmerje pri tožnici prenehalo 16. 7. 2013, je bil od tožnice upravičen le do plačila sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer do 6/12, torej do bruto zneska 400,00 EUR. Ker je zaradi toženčevega prenehanja delovnega razmerja pri tožniku med koledarskim letom odpadla pravna podlaga za izplačilo celotnega regresa za letni dopust za leto 2013, je dolžan toženec tožniku povrniti preveč izplačani regres, saj bi bil toženec sicer za ta znesek neupravičeno obogaten (tretji odstavek 190. člena OZ).
Glede na to, da se je toženec v Dogovoru zavezal dolgovani znesek regresa povrniti do 31. 3. 2014, tožnik od neto zneska regresa (glede na bruto znesek 400,00 EUR) utemeljeno zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od 17. 4. 2014 dalje do plačila. Zmotno pa tožnik zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenega datuma dalje tudi od glavnici pripadajočega zneska pogodbenih obresti. Skladno s 381. členom OZ (v zvezi s prvim odstavkom 375. člena OZ) je namreč od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zato lahko tožnik utemeljeno vtožuje zakonske zamudne obresti od zneska pogodbenih obresti šele od vložitve predloga za izvršbo dne 31. 3. 2017 dalje.
Delavec ima pravico do plače oziroma nadomestila plače tudi v primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Tudi, če ni šlo za čakanje na delo, kot zatrjuje pritožba, pač pa za začasno prerazporejen delovni čas (148. člen ZDR-1), je bil delodajalec dolžan tožencu za čas, ko ni delal, ker mu ta ni zagotavljal dela oziroma mu ga ni mogel zagotoviti, izplačati nadomestilo plače. Če delodajalec z organizacijo dela in delovnega časa po referenčnem obdobju ne more zagotoviti izravnave ur na polni delovni čas oziroma ne more zagotoviti dela, mora posledice nositi sam in jih ne more prelagati na delavce s prenosom manjka ur v naslednje referenčno obdobje ali celo z zahtevkom za vračilo plače, kot je to storil tožnik v obravnavanem primeru.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Po sodni praksi je za zelo zahtevna pisna izvedenska mnenja mogoče šteti le tista, pri katerih je zadana naloga tako zahtevna, da narekuje dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, morebitna posvetovanja z drugimi strokovnjaki, uporabo najzahtevnejše literature itd.
Delodajalec je poskušal tožnici zagovor omogočiti, vendar mu to zaradi razlogov na strani tožnice (dopusta) ni uspelo. To pa ne pomeni, da ni ravnal skladno z določili 85. člena ZDR-1. V konkretnem primeru gre namreč za okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Tožena stranka zaradi tožničinega dopusta z njo ni uspela opraviti razgovora. Ovire za podajo odpovedi na delavčevi strani ne morejo preprečiti, da bi delodajalec lahko podal odpoved do izteka zakonskih rokov.
Po 4. odstavku 94. člena ZPIZ-2 se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti. Četudi invalidska komisija v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben, to ne pomeni, da invalida ni mogoče več pozvati na kontrolni pregled, na katerem bi se ponovno ugotavljalo stanje invalidnosti. Ker se na podlagi 4. odstavka 126. člena ZPIZ-2 uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30-ih dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje, ne gre za poseg v pridobljene pravice.