sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - milejši ukrep - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje - izvedenec psihiater
Pritožnik se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ima hudo moteno presojo realnosti in da ni sposoben nadzorovati svojih ravnanj, češ da je to zaznala sodnica po pogovoru z njim. Prezre, da je sodišče ob tej ugotovitvi izrecno pojasnilo, da gre za laično oceno, na katero ne more opreti presoje o obstoju pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Gre namreč za strokovno znanje s področja medicinske stroke, s katerim sodišče ne razpolaga. O strokovnih vprašanjih, ki narekujejo prisilno zdravljenje, sodišče ne more odločati na podlagi lastnih laičnih zaznav, ampak je v teh postopkih obvezno sodelovanje izvedenca psihiatrične stroke. Slednji mora osebno pregledati obravnavano osebo ter podati mnenje o njenem zdravstvenem stanju in oceniti, če in katero vrsto vodenega zdravljenja potrebuje (prvi odstavek 43. člena ZDZdr). Ključno je zato izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, na katerega se je sodišče prve stopnje tudi pravilno oprlo, saj pritožnik nanj ni imel nobenih pripomb.
postopek v sporu majhne vrednosti - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - specifikacija tožbenega zahtevka - pavšalni ugovori
Prav tako ne drži pritožbeno stališče, da je tožba nepopolna. Tožnica je v dopolnitvi tožbe citirala vsak posamezni račun po številkah, datumih izdaje, datumih zapadlosti in višini zneska, citirala pa je tudi številke vseh dobavnic. Navedla je, da je toženka vse račune prejela in da so bile vse dobavnice podpisane. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi morala tožnica podatke iz vsakega posameznega računa za presojo, da je tožba popolna, vnesti tudi v dopolnitev tožbe. Takšno stališče je v primerih, ko se tožeča stranka sklicuje na množico popolnoma specificiranih računov (ki vsebujejo vrsta blaga, količino, ceno, datum izdaje računa), katerim so priložene tudi podpisane dobavnice, tožena stranka pa vtoževanim terjatvam iz teh računov le pavšalno ugovarja, pravno zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00034673
OZ člen 131, 131/1, 190, 199. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 14, 20, 20/3, 26, 26/2, 39, 39/5, 40, 52. Uredba o odpadkih (2015) člen 3, 3-30, 5, 19, 19/2, 24, 60, 65, 65/4. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 2, 2-4, 7, 11, 12, 21, 24.
gospodarski spor majhne vrednosti - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - gospodarska javna služba - stroški - neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - odškodninski zahtevek
Predelava in odstranjevanje embalaže, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija (s klasifikacijo št. 15 01 06), je v celoti obveznost tožeče stranke, ki ima za to ustrezno okoljevarstveno dovoljenje in skladno z drugim odstavkom 19. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo nosi vse morebitne stroške v zvezi s tem.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, da sta pravdni stranki sicer bili v poslovnem odnosu, da pa ne drži, da bi toženka imela do tožnice neporavnane obveznosti, ne more uspeti. S temi navedbami namreč izpodbija dejansko stanje. V sporu majhne vrednosti pa pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - omejitev svobode gibanja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - učinek pravnomočnosti sklepa - nepravnomočen sklep
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode zadržani osebi. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri zadržani osebi za duševno motnjo, manično epizodo s psihotičnimi znaki, in sicer veličavskimi blodnjami v sklopu bipolarne čustvene motnje, zaradi katere je hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - blodnjavost - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost
Nekritičnost udeleženca do bolezni in zdravljenja ob realni ogroženosti njegovega življenja pogojuje nujnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom, saj z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja ne bo mogoče odvrniti vzrokov njegove duševne motnje in ogrožanja.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 34, 34/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - vsebina pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirane trditve
Tožena stranka se v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na svoje dosedanje navedbe v tem gospodarskem sporu. Vendar takšno sklicevanje ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga, ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - razpolaganje z zapuščino - stroški za vzdrževanje stvari - sečnja - odločanje sodišča po prostem preudarku
Znesek, za katerega je sodišče dediču kot upravitelju dela zapuščine, ki jo pričakuje, dovolilo razpolaganje z zapuščino (poleg sanitarne sečnje še sečnja v obsegu vrednosti do 2.000 EUR letno), ni previsok.
obnova postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - novi dokazi - zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek priznanja tuje sodne odločbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, da je predlog za obnovo postopka za priznanje tuje sodne odločbe prepozen, saj je vložen po preteku petih let o konca postopka (pravnomočnosti odločbe), kar je objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
Ker gre v primeru varnostnih ukrepov po 70.a in 70.b členu KZ-1 za korenite posege v obdolženčevo pravico do prostosti oziroma zasebnosti, je potrebno pogoje za izrek takšnih ukrepov še posebej pazljivo ugotoviti in pretehtati, tudi s pomočjo ustreznih izvedencev psihiatrične stroke. Zato se mora za ugotavljanje obdolženčeve neprištevnosti v postopku po 491. členu redno, in ne samo praviloma, kot je to določeno v drugem odstavku 249. člena ZKP, izvedenstvo zaupati zdravstvenemu zavodu.
Ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedenko pozvati na dopolnitev, s katero bi konkretizirala svoje razloge za predlagano razrešitev. Gre za sodno izvedenko, ki je kot taka vpisana v imenik sodnih izvedencev ter je torej seznanjena s pravili po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki določa kakšne so naloge izvedenca.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - enkratno dejanje - dogovorjeno plačilo
Abstraktni del ni ključen in tudi ni obvezna sestavina opisa dejanja. Iz opisa obdolžencema očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je pri izvršitvi kaznivega dejanja poleg njiju sodelovalo več oseb v hudodelski združbi, opredeljene so njihove vloge. Nepomembno je, da ostali člani združbe niso poimensko znani. Ni potrebno, da bi se člani združbe med seboj poznali, se dogovarjali, temveč morajo le vedeti za obstoj združbe.
Zakonski znak "ukvarjanje" je izpolnjen, ko gre za ponavljajočo se in načrtovano dejavnost, v okviru katere storilec ilegalne prebežnike spravi čez državno mejo več kot enkrat, medtem ko mora pri enkratnem dejanju obstajati še dodatna okoliščina, da namerava storilec s takšnim ravnanjem nadaljevati. Ta okoliščina je pri obdolžencih izkazana s številom tujcev in vozil, ki so jih prevzela, načinom ilegalnega prestopa meje, organiziranostjo, sodelovanjem, povezanostjo, koordinacijo, pripravami, komunikacijo z drugimi neugotovljenimi organizatorji in delovanjem v hudodelski združbi.
Upoštevati je potrebno stališče sodne prakse, da je, glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1, kaznivo tudi, če storilec le enkrat enega ali več ilegalnih prebežnikov za plačilo spravi čez mejo ali ozemlje države.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja - spremenjena sodna praksa - materialni pogoj - utemeljen sum - prekrški zoper varnost cestnega prometa - enaka obravnava - prepoved nadaljnje vožnje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - izvršitev kazni za prekršek
Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu z določbo 113.a člena ZP-1 je torej zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa, odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena, zato ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji in tujimi vozniškimi dovoljenji.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00033125
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZDavP-2 člen 15, 15/1. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - podpis pooblaščenca - pooblastilo
Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.
postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - procesna legitimacija - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - prepozna prijava terjatve - prenehanje terjatve zaradi plačila
Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-1 člen 190, 190/1, 190/1-1.
predkupna pravica občine - izključitev predkupne pravice - prodaja nepremičnine solastniku - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
Sodna praksa je v več zadevah zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine.
preživninska obveznost staršev - določitev višine preživnine - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - otroški dodatek - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - potrebe otroka - zmanjšanje preživnine - spremenjene okoliščine - varstvo koristi otroka
Ob upoštevanju bistveno večjega prispevka toženke k vzgoji, varstvu in oskrbi obeh otrok, ki preživita s tožnikom le 4 ure ob četrtkih ter na 14 dni ob sobotah 8 ur, je zavzemanje za porazdelitev preživninskega bremena na polovico, materialnopravno zmotno.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca je treba upoštevati njegove dejanske zmožnosti v trenutku odločanja o zahtevku za določitev preživnine. Sodišče ne more kot spremenjene okoliščine upoštevati dejstva, ki ob zaključku glavne obravnave še ni nastopilo (rojstvo še enega otroka).
res iudicata v zemljiškoknjižnem postopku - dovoljenost vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo formalnosti postopka
Pogoj za dovolitev vpisa je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige (150. člen ZZK-1), to je, da sodna odločba (v tem primeru sodna poravnava) učinkuje proti osebi, zoper katero je predlagan vpis. V predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj je sodno poravnavo sklenila oseba, ki ni več zemljiškoknjižni lastnik služeče nepremičnine Tega zaključka ne spremeni niti dejstvo, da je pravica do nujne poti nastala s sklenitvijo sodne poravnave in da je vpis zgolj deklaratoren. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi. Vsakemu vpisu mora biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1).
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00033665
DZ člen 197, 197/1. ZIZ člen 17. ZBPP člen 26, 26/1. ZPP člen 7, 212.
znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - preživninska obveznost - sodna poravnava kot izvršilni naslov - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti staršev - varstvo koristi otroka - nesklepčnost predloga - porazdelitev preživninskega bremena - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - trditveno in dokazno breme
Postopek odločanja o spremembi preživnine je namreč po ustaljeni sodni praksi dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino na novo določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.
Predlagatelj predlog za znižanje preživnine utemeljuje z navedbami o po njegovem neprimerni skrbi mame za A. Ker to, tudi če bi bilo izkazano, po zakonu ni razlog za znižanje preživnine, je predlagateljev predlog neodpravljivo nesklepčen in je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
Oba starša sta dolžna preživljati mld. A. po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna in so neutemeljena pričakovanja pritožnika, da bi ob nespremenjenih potrebah otroka in zmožnostih staršev za preživljanje otroka svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Znižanje sredstev za preživljanje otroku prav gotovo ni v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok.