postopek v sporu majhne vrednosti - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - specifikacija tožbenega zahtevka - pavšalni ugovori
Prav tako ne drži pritožbeno stališče, da je tožba nepopolna. Tožnica je v dopolnitvi tožbe citirala vsak posamezni račun po številkah, datumih izdaje, datumih zapadlosti in višini zneska, citirala pa je tudi številke vseh dobavnic. Navedla je, da je toženka vse račune prejela in da so bile vse dobavnice podpisane. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da bi morala tožnica podatke iz vsakega posameznega računa za presojo, da je tožba popolna, vnesti tudi v dopolnitev tožbe. Takšno stališče je v primerih, ko se tožeča stranka sklicuje na množico popolnoma specificiranih računov (ki vsebujejo vrsta blaga, količino, ceno, datum izdaje računa), katerim so priložene tudi podpisane dobavnice, tožena stranka pa vtoževanim terjatvam iz teh računov le pavšalno ugovarja, pravno zmotno.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - milejši ukrep - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje - izvedenec psihiater
Pritožnik se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ima hudo moteno presojo realnosti in da ni sposoben nadzorovati svojih ravnanj, češ da je to zaznala sodnica po pogovoru z njim. Prezre, da je sodišče ob tej ugotovitvi izrecno pojasnilo, da gre za laično oceno, na katero ne more opreti presoje o obstoju pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Gre namreč za strokovno znanje s področja medicinske stroke, s katerim sodišče ne razpolaga. O strokovnih vprašanjih, ki narekujejo prisilno zdravljenje, sodišče ne more odločati na podlagi lastnih laičnih zaznav, ampak je v teh postopkih obvezno sodelovanje izvedenca psihiatrične stroke. Slednji mora osebno pregledati obravnavano osebo ter podati mnenje o njenem zdravstvenem stanju in oceniti, če in katero vrsto vodenega zdravljenja potrebuje (prvi odstavek 43. člena ZDZdr). Ključno je zato izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, na katerega se je sodišče prve stopnje tudi pravilno oprlo, saj pritožnik nanj ni imel nobenih pripomb.
zavrženje nepopolne vloge - nepopoln odgovor na tožbo - vloga v nezadostnem številu izvodov - poziv na dopolnitev vloge - različna izvoda odgovora na tožbo - vloga v tujem jeziku - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je odgovor na tožbo druge tožene stranke zavrglo, saj ta stranka ni ravnala po nalogu sodišča.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, da sta pravdni stranki sicer bili v poslovnem odnosu, da pa ne drži, da bi toženka imela do tožnice neporavnane obveznosti, ne more uspeti. S temi navedbami namreč izpodbija dejansko stanje. V sporu majhne vrednosti pa pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - omejitev svobode gibanja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - učinek pravnomočnosti sklepa - nepravnomočen sklep
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode zadržani osebi. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri zadržani osebi za duševno motnjo, manično epizodo s psihotičnimi znaki, in sicer veličavskimi blodnjami v sklopu bipolarne čustvene motnje, zaradi katere je hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - blodnjavost - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost
Nekritičnost udeleženca do bolezni in zdravljenja ob realni ogroženosti njegovega življenja pogojuje nujnost zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom, saj z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja ne bo mogoče odvrniti vzrokov njegove duševne motnje in ogrožanja.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-18, 34, 34/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - določitev novega roka za plačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe - vsebina pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirane trditve
Tožena stranka se v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na svoje dosedanje navedbe v tem gospodarskem sporu. Vendar takšno sklicevanje ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga, ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
Ker gre v primeru varnostnih ukrepov po 70.a in 70.b členu KZ-1 za korenite posege v obdolženčevo pravico do prostosti oziroma zasebnosti, je potrebno pogoje za izrek takšnih ukrepov še posebej pazljivo ugotoviti in pretehtati, tudi s pomočjo ustreznih izvedencev psihiatrične stroke. Zato se mora za ugotavljanje obdolženčeve neprištevnosti v postopku po 491. členu redno, in ne samo praviloma, kot je to določeno v drugem odstavku 249. člena ZKP, izvedenstvo zaupati zdravstvenemu zavodu.
obnova postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - novi dokazi - zavrženje predloga za obnovo postopka - postopek priznanja tuje sodne odločbe
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, da je predlog za obnovo postopka za priznanje tuje sodne odločbe prepozen, saj je vložen po preteku petih let o konca postopka (pravnomočnosti odločbe), kar je objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - razpolaganje z zapuščino - stroški za vzdrževanje stvari - sečnja - odločanje sodišča po prostem preudarku
Znesek, za katerega je sodišče dediču kot upravitelju dela zapuščine, ki jo pričakuje, dovolilo razpolaganje z zapuščino (poleg sanitarne sečnje še sečnja v obsegu vrednosti do 2.000 EUR letno), ni previsok.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja - spremenjena sodna praksa - materialni pogoj - utemeljen sum - prekrški zoper varnost cestnega prometa - enaka obravnava - prepoved nadaljnje vožnje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - izvršitev kazni za prekršek
Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu z določbo 113.a člena ZP-1 je torej zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa, odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena, zato ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji in tujimi vozniškimi dovoljenji.
Ni utemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedenko pozvati na dopolnitev, s katero bi konkretizirala svoje razloge za predlagano razrešitev. Gre za sodno izvedenko, ki je kot taka vpisana v imenik sodnih izvedencev ter je torej seznanjena s pravili po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki določa kakšne so naloge izvedenca.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - hudodelska združba - enkratno dejanje - dogovorjeno plačilo
Abstraktni del ni ključen in tudi ni obvezna sestavina opisa dejanja. Iz opisa obdolžencema očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je pri izvršitvi kaznivega dejanja poleg njiju sodelovalo več oseb v hudodelski združbi, opredeljene so njihove vloge. Nepomembno je, da ostali člani združbe niso poimensko znani. Ni potrebno, da bi se člani združbe med seboj poznali, se dogovarjali, temveč morajo le vedeti za obstoj združbe.
Zakonski znak "ukvarjanje" je izpolnjen, ko gre za ponavljajočo se in načrtovano dejavnost, v okviru katere storilec ilegalne prebežnike spravi čez državno mejo več kot enkrat, medtem ko mora pri enkratnem dejanju obstajati še dodatna okoliščina, da namerava storilec s takšnim ravnanjem nadaljevati. Ta okoliščina je pri obdolžencih izkazana s številom tujcev in vozil, ki so jih prevzela, načinom ilegalnega prestopa meje, organiziranostjo, sodelovanjem, povezanostjo, koordinacijo, pripravami, komunikacijo z drugimi neugotovljenimi organizatorji in delovanjem v hudodelski združbi.
Upoštevati je potrebno stališče sodne prakse, da je, glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1, kaznivo tudi, če storilec le enkrat enega ali več ilegalnih prebežnikov za plačilo spravi čez mejo ali ozemlje države.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00033125
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZDavP-2 člen 15, 15/1. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 6-15, 8, 8/1, 9, 9/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - podpis pooblaščenca - pooblastilo
Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-1 člen 190, 190/1, 190/1-1.
predkupna pravica občine - izključitev predkupne pravice - prodaja nepremičnine solastniku - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Glede na prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZUreP-2 občini ni treba omogočiti uresničitev predkupne pravice, v kolikor solastnik proda drugemu solastniku in zato upoštevaje tretji odstavek 38. člena ZZK-1 v takem primeru ni treba da je zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
ZZK-1 člen 36, 40, 149, 149/4.. OZ člen 557, 557/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za vpis lastninske pravice - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - popolnost zemljiškoknjižnega dovolila - utemeljenost zahtevka za vpis v vsebini listine - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Predlagatelj in D.L. sta sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere bistvo je, da do prehoda nepremičnin na preživljalca pride šele po smrti preživljanca. Zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim preživljanec dovoljuje vpis že za časa življenja, je torej v nasprotju z zavezovalnim pravnim poslom, ki izhaja iz predloženih listin, oziroma nima podlage v nobenem zavezovalnem pravnem poslu, in zato ni veljavno. Preverjanje popolnosti in veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila pa je v pristojnosti zemljiškoknjižnega sodišča (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00034270
ZNP-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2. ZDZdr člen 74, 75, 30, 30/1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - določitev socialno-varstvenega zavoda - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Eden izmed pogojev za sprejem osebe na varovani oddelek določenega socialno varstvenega zavoda je tudi, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva in sicer Zakon o socialnem varstvu in podzakonski predpisi, ki so sprejeti na podlagi tega zakona. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni ugotavljalo, ali je v tem konkretnem primeru izpolnjen tudi ta pogoj za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika oziroma glede teh odločilnih dejstev izpodbijani sklep ne vsebuje prav nobenih razlogov, čeprav je pritožnik že v svojem mnenju, ki ga je podal na podlagi poziva sodišča opozoril, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje pogojev za sprejem na njegov varovani oddelek. Ker v izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o odločilnih dejstvih, se le-ta sploh ne da preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 354/2, 360, 360/1, 451, 452, 453, 458, 458/1. URS člen 25.
postopek v sporu majhne vrednosti - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - višina zahtevka - zadostna trditvena podlaga - dopolnitev tožbe - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Četudi se tožnica v dopolnitvi tožbe ni sklicevala na veljavni ključ delitve vtoževanih stroškov, je podala določene trditve, ki utegnejo biti relevantne ob upoštevanju pravilne materialnopravne podlage. Opredelila se je namreč do načina obračunavanja posameznih stroškov ter dala dodatna pojasnila v zvezi z zaračunavanjem stroškov in z ugovornimi navedbami toženca. Zato bi se sodišče prve stopnje do tožničinih pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov moralo opredeliti vsebinsko.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00033665
DZ člen 197, 197/1. ZIZ člen 17. ZBPP člen 26, 26/1. ZPP člen 7, 212.
znižanje preživnine - sprememba višine preživnine - preživninska obveznost - sodna poravnava kot izvršilni naslov - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti staršev - varstvo koristi otroka - nesklepčnost predloga - porazdelitev preživninskega bremena - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov postopka - trditveno in dokazno breme
Postopek odločanja o spremembi preživnine je namreč po ustaljeni sodni praksi dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino na novo določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca.
Predlagatelj predlog za znižanje preživnine utemeljuje z navedbami o po njegovem neprimerni skrbi mame za A. Ker to, tudi če bi bilo izkazano, po zakonu ni razlog za znižanje preživnine, je predlagateljev predlog neodpravljivo nesklepčen in je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
Oba starša sta dolžna preživljati mld. A. po svojih najboljših močeh, preživninska obveznost je prioritetna in so neutemeljena pričakovanja pritožnika, da bi ob nespremenjenih potrebah otroka in zmožnostih staršev za preživljanje otroka svojo finančno stisko reševal z znižanjem preživnine. Znižanje sredstev za preživljanje otroku prav gotovo ni v korist, sodišče pa mora v vseh postopkih v družinskih zadevah ves čas paziti na koristi otrok.
Sodna praksa je v več zadevah zavzela stališče, da ima prestajanje zaporne kazni vpliv na določitev preživninske obveznosti. V primeru prestajanja zaporne kazni je treba višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Kadar je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, sodna praksa napotuje na določitev t. i. simbolične preživnine.