oškodovanec - predlog za pregon - kazenska ovadba - umik predloga - nedvomno izražena volje za pregon
V obravnavanem primeru gre za situacijo, predvideno v določbi petega odstavka 147. člena ZKP, ko oškodovanec ob podajanju ovadbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog izjavi, da ne želi kazenskega pregona, saj kot je bilo že poudarjeno zgoraj, oškodovankinega klica na policijo in izjave, ki jo je podala manj kot uro po klicu, ni mogoče obravnavati ločeno, se pravi, telefonski klic kot kazensko ovadbo s predlogom za pregon, poznejšo izjavo pa za umik predloga za pregon.
V predmetni kazenski zadevi s strani policije ni bilo zadoščeno vsem kavtelam glede obličnosti izjave oškodovanke, ki jih predvideva citirani peti odstavek 147. člena ZKP.
V skrajšanem postopku je sodišče po ugotovitvi, da obtožni akt vsebuje vse formalne sestavine (prvi odstavek 434. člena ZKP), na podlagi 437. člena ZKP zavezano opraviti materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega akta, ki obsega preizkus, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka iz 277. člena ZKP. Ker je sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa (in ne v okviru formalnega preizkusa, kot si to napak razlaga pooblaščenec) v obravnavani zadevi ugotovilo, da tak razlog obstaja, je postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog zavrglo še pred razpisom glavne obravnave, torej brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem prič na glavni obravnavi. Čeprav uradni zaznamki na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, pa ni nobenih ovir, da sodišče nanje ne bi moglo opreti zaključka o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - skupno delovanje več oseb
Za obstoj sostorilstva po objektivni strani zadostuje, da vsi sostorilci skupaj izvršujejo znake kaznivega dejanja, po subjektivni strani pa, da dejanje vsak od njih vzame za svoje in da obstaja zavest o skupnem delovanju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta si sostorilca skupaj ogledovala kolesa in predmet obravnavane tatvine določila, D. K. pa ga je nato predhodno še izločil od ostalih koles, nakar je obdolženi A. Š. pripravil vozilo za nalaganje kolesa v prtljažnik, pri tem tudi pomagal ter omogočil hiter umik s kraja kaznivega dejanja. Ravnanja obeh sostorilcev, kot jih prvo sodišče opisuje na podlagi pravilno ocenjenih dokazov, so bila torej usmerjena v uspešno izvedbo tatvine kolesa.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - krajevna pristojnost sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - izključna krajevna pristojnost - najemna pogodba - plačilo najemnine
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, temveč gre za fizično osebo (iz vpogleda v AJPES izhaja, da ne gre za samostojnega podjetnika), na podlagi česar ni izpolnjen noben izmed kriterijev iz prvega odstavka 481. člena ZPP. V zadevi tudi ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP; vsebina zadeve je zahtevek tožeče stranke za plačilo najemnine iz najemne pogodbe za nepremičnino. Vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Upoštevajoč vse navedeno je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP za odločanje o zahtevku in stroških stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Kot razlog za odložitev izvršitve kazni zapora vsem taksativno naštetim razlogom v 24. členu ZIKS-1 sodna praksa prišteva tudi razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00035367
ZPND člen 22a, 22a/8.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - zavrnitev predloga - prepustitev stanovanja - prepoved približevanja - stroški postopka - prosti preudarek
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je v partnerskih razmerjih poleg vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje, pomembno tudi vprašanje, ali gre za tako nasilje, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca z ukrepi, ki jih predvideva ZPND. Sodišče je obravnavani primer pravilno ovrednotilo kot primer, kjer gre za konfliktni odnos med udeležencema, ki ga morata rešiti sama, in ne kot primer, v katerem bi šlo za tako raven nasilja, ki bi narekovala poseg države.
dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Stranka mora podati dokazni predlog in v njem določiti dokazno temo, katerega izvedenca bo sodišče določilo, pa ni v njeni pristojnosti.
Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje (izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka).
Pritožnica, ki ni zadovoljna z rezultatom dokazovanja, izvedencu ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - odvetnik kot stranka - premoženjsko stanje predlagatelja - opravljanje odvetniških storitev
Obseg strank, ki jih je predlagatelj kot odvetnik zastopal na podlagi odločb BPP in s tem povezanim stanjem prometa, dodatno potrjujejo dejstvo, da bo predlagatelj lahko plačal sodne takse. Tudi če je predlagatelj zavezanec DDV in tudi če mu zastopane stranke sproti ne plačujejo vseh storitev, premoženjsko stanje predlagatelja ni takšno, da bi bil upravičen do oprostitve plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032422
ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 453. ZVPot člen 43, 43b, 43b/1, 43b/1-8, 43č, 43č/1, 43č/5, 43č/5-7, 43d, 43d/1. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2, 2-8, 16, 16-e.
spor majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - potrošniška pogodba - pravice potrošnika - varstvo potrošnikov - kraj sklenitve pogodbe - pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje
Pri dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, potrošnik, če je po dostavi odprl pečat, nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače (7. točka petega odstavka 43.č člena ZVPot; enako člen 16 (e) Direktive). Tožnica ima prav, da kozmetični izdelki, ki so bili zapečateni, po njihovem odprtju iz higienskih in zdravstvenih razlogov niso več primerni za vračilo.