ZKP člen 83, 285a, 285a/3, 285a/3-3, 285d, 285d/2, 340, 340/4.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov
Povzetek opravljenih procesnih dejanj v obravnavani zadevi pokaže, da je prvo sodišče kar trikrat otvorilo glavno obravnavo, na kateri je nato izvajalo dokazni postopek, vmes je odredilo še izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu grafologu, ki je to mnenje sodišču dostavil 15. 9. 2019. Zagovornica obd. A. O. je že na glavni obravnavi dne 18. 5. 2018 napovedala izločitev nekaterih dokazov, vendar pa je to storila šele 17. 9. 2019, čeprav se med kazenskim postopkom pravno relevantna dejstva v zvezi z izločanimi dokazi niso prav nič spremenila, kar se v pritožbi tudi ne zatrjuje, pritožba pa tudi ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljala že prej.
V tej določbi je torej urejen način izločanja nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi, če o teh dokazih ni bilo odločeno po opravljenem predobravnavnem naroku (3. točka tretjega odstavka člena 285.a in drugi odstavek določbe člena 285.d ZKP), na katerem ima obramba možnost reagiranja s podajo predloga za izločitev dokazov in takrat se o takem predlogu odloči s posebnim sklepom, zoper katerega je pritožba dovoljena. V primeru, kot je obravnavani, ko je predlog za izločitev dokazov bil podan šele na tretjič ponovno začeti glavni obravnavi, ne pa prej, pa zoper takšen sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pritožba ni dovoljena, temveč se sme takšen sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
oškodovanec - predlog za pregon - kazenska ovadba - umik predloga - nedvomno izražena volje za pregon
V obravnavanem primeru gre za situacijo, predvideno v določbi petega odstavka 147. člena ZKP, ko oškodovanec ob podajanju ovadbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog izjavi, da ne želi kazenskega pregona, saj kot je bilo že poudarjeno zgoraj, oškodovankinega klica na policijo in izjave, ki jo je podala manj kot uro po klicu, ni mogoče obravnavati ločeno, se pravi, telefonski klic kot kazensko ovadbo s predlogom za pregon, poznejšo izjavo pa za umik predloga za pregon.
V predmetni kazenski zadevi s strani policije ni bilo zadoščeno vsem kavtelam glede obličnosti izjave oškodovanke, ki jih predvideva citirani peti odstavek 147. člena ZKP.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - idealni stek - načelo konsumpcije
Intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan.
ZFPPIPP člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/4, 226/4-4, 374, 374/2, 374/2-1. ZVO-1 člen 9, 9/3, 11, 29, 29/1, 29/4, 29/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - razdelitvena masa - unovčenje stečajne mase - ekološka sanacija - obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki - prednostno poplačilo - obveznost države - odgovornost države - stroški stečajnega postopka - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Razdelitvena masa, na katero se navezuje četrti odstavek 29. člena ZVO-1, pojmovno predstavlja razliko med denarnim dobroimetjem, nastalim z unovčenjem stečajne mase, in stroški stečajnega postopka. Med slednje po prepričanju pritožbenega sodišča sodijo tudi stroški ekološke sanacije.
V povezavi z določbami ZFPPIPP (zlasti 1. točka drugega odstavka 374. člena ter 226. člen) je treba četrti odstavek 29. člena ZVO-1 razlagati tako, da je treba denarno dobroimetje nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšati med drugim tudi za stroške ekološke sanacije, razlika pa predstavlja razdelitveno maso, namenjeno za plačilo terjatev upnikov, eventualni preostanek pa za poplačilo lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju.
Plačilo ekološke sanacije ima prednost pred poplačilom upnikov in seveda tudi pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Šele če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, krije te stroške država.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - krajevna pristojnost sodišča - subjektivni kriterij za gospodarski spor - izključna krajevna pristojnost - najemna pogodba - plačilo najemnine
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, temveč gre za fizično osebo (iz vpogleda v AJPES izhaja, da ne gre za samostojnega podjetnika), na podlagi česar ni izpolnjen noben izmed kriterijev iz prvega odstavka 481. člena ZPP. V zadevi tudi ne gre za spor iz 482. do 484. člena ZPP; vsebina zadeve je zahtevek tožeče stranke za plačilo najemnine iz najemne pogodbe za nepremičnino. Vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Upoštevajoč vse navedeno je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP za odločanje o zahtevku in stroških stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
dokazovanje z izvedencem - odmera nagrade izvedencu - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča
Stranka mora podati dokazni predlog in v njem določiti dokazno temo, katerega izvedenca bo sodišče določilo, pa ni v njeni pristojnosti.
Presoja o tem, ali je izvedenec v svojem mnenju odgovoril na vsa relevantna vprašanja, je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje (izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ne strank postopka).
Pritožnica, ki ni zadovoljna z rezultatom dokazovanja, izvedencu ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - odvetnik kot stranka - premoženjsko stanje predlagatelja - opravljanje odvetniških storitev
Obseg strank, ki jih je predlagatelj kot odvetnik zastopal na podlagi odločb BPP in s tem povezanim stanjem prometa, dodatno potrjujejo dejstvo, da bo predlagatelj lahko plačal sodne takse. Tudi če je predlagatelj zavezanec DDV in tudi če mu zastopane stranke sproti ne plačujejo vseh storitev, premoženjsko stanje predlagatelja ni takšno, da bi bil upravičen do oprostitve plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00032422
ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 453. ZVPot člen 43, 43b, 43b/1, 43b/1-8, 43č, 43č/1, 43č/5, 43č/5-7, 43d, 43d/1. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2, 2-8, 16, 16-e.
spor majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - potrošniška pogodba - pravice potrošnika - varstvo potrošnikov - kraj sklenitve pogodbe - pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje
Pri dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, potrošnik, če je po dostavi odprl pečat, nima pravice do odstopa od pogodbe, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače (7. točka petega odstavka 43.č člena ZVPot; enako člen 16 (e) Direktive). Tožnica ima prav, da kozmetični izdelki, ki so bili zapečateni, po njihovem odprtju iz higienskih in zdravstvenih razlogov niso več primerni za vračilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00035367
ZPND člen 22a, 22a/8.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - zavrnitev predloga - prepustitev stanovanja - prepoved približevanja - stroški postopka - prosti preudarek
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je v partnerskih razmerjih poleg vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje, pomembno tudi vprašanje, ali gre za tako nasilje, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca z ukrepi, ki jih predvideva ZPND. Sodišče je obravnavani primer pravilno ovrednotilo kot primer, kjer gre za konfliktni odnos med udeležencema, ki ga morata rešiti sama, in ne kot primer, v katerem bi šlo za tako raven nasilja, ki bi narekovala poseg države.