ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 48, 48/5, 48/6.
zdraviliško zdravljenje
V petem odstavku 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da če zavarovana oseba med zdraviliškim zdravljenjem zboli, se poškoduje ali nastopijo drugi opravičljivi osebni razlogi in ga zato ni mogoče dokončati, se zdraviliško zdravljenje prekine in se lahko nadaljuje v poznejšem roku. Obdobje odloga nadaljevanja zdraviliškega zdravljenja v tem primeru ne sme biti daljše od treh mesecev od izdaje odločbe o odobritvi zdraviliškega zdravljenja (šesti odstavek 48. člena Pravil).
Citirane določbe ni mogoče razlagati tako, da zavarovana oseba v primeru, da zdraviliškega zdravljenja ne nadaljuje v roku treh mesecev od izdaje odločbe o priznani pravici do zdraviliškega zdravljenja, to pravico v vsakem primeru izgubi, ne glede na trajanje kontraindikacij ali kakršnihkoli drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih zavarovana oseba ni mogla nadaljevati zdraviliškega zdravljenja pred potekom treh mesecev.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do zmanjšanja prihodkov zaradi nerealiziranega plana in zmanjšanja potrebe po številu zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog, določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitev delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja (tako je odločilo VSRS v sklepu opr. št. VIII Ips 82/2017 z dne 19. 12. 2017).
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048281
ZASP člen 170, 170/1, 170/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kršitev avtorskih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - okrnitev ugleda in dobrega imena - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Drži, da poseg v ugled in dobro ime lahko predstavlja težko nadomestljivo škodo. Da bi tovrstna škoda nastajala, pa ni izkazano že s tem, da dolžnik posluje na enak način kot prej in v javnosti domnevno ustvarja vtis, da je povezan z upnikom. Obstoj navedene povezave in dejstvo, da upnik ne more vplivati na poslovanje dolžnika, za izkazanost posega v ugled in dobro ime upnika, ki bi opravičeval takojšno regulacijo spornega razmerja, ne zadoščata. Upnik ni pojasnil, kako naj bi te okoliščine negativno vplivale na njegov ugled. Takšen poseg bi na primer utemeljevale okoliščine, ko bi dolžnikove storitve, ki bi jih javnost povezovala z upnikom, bile slabše kvalitete, ali če bi dolžnik sicer ravnal v smeri, ki bi razvrednotila upnikov koncept, tako da bi slednje morebiti utegnilo ime upnika in njegov ugled razvrednotiti. Zaradi izostanka negativnih posledic dolžnikovega poslovanja na ugled upnika zatrjevana težko nadomestljiva škoda v obravnavanem primeru ni verjetno izkazana.
KZ-1 člen 57, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - dejanske okoliščine - goljufiv namen - obtožbeni izrek - ni konkretizirano - kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja
Brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin v opisu kaznivega dejanja, ki kažejo na to, da je obdolženka ravnala s posebnim namenom, ni izpolnjen navedeni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Takšne dejanske okoliščine morajo nujno izhajati že iz opisa dejanja, navedenega v tenorju obtožnega akta, saj bi le tako opis dejanja, ki predstavlja okvir predmeta obravnavanja, sodišču omogočal vrednotenje storilkinega ravnanja, obdolženki pa hkrati zagotovil možnost učinkovite obrambe.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSC00032790
SPZ člen 43, 46. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje kmetijskih zemljišč - društvo - odplačna pridobitev
Praksa VS RS, ki je izpostavljena v izpodbijani sodbi, je enotna in jo je mogoče povzeti v tem, da gre v takšnih pravdah za (navidezno) konkurenco originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (med zakoni, s katerimi je bila izvedena denacionalizacija, to je npr. med ZSKZ in ZLNDL), ki je ni mogoče obiti z institutom priposestvovanja, pa čeprav so bile že izvedene pomotne vknjižbe lastninske pravice, saj je institut priposestvovanja namenjen saniranju napak pri pravno poslovnih (izvedenih) pridobitvah lastninske pravice.
nadomestilo plače - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca na naroku za glavno obravnavo, kljub izrecnemu predlogu stranke, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. To še posebej velja v primeru, kot je obravnavani, ko sodišče prve stopnje v zvezi s tožničinimi pripombami, ki niso očitno neutemeljene (določene nejasnosti in nasprotja v mnenju je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), izvedencu ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja, niti se do tožničinih pripomb ni opredelilo v izpodbijani sodbi. Stališče, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenca v primeru, ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti, je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-680/2014 z dne 5. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je zato z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je citirani sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah pripisalo drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ko je v njenem izreku zapis o izrečenem posebnem pogoju štelo kot odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - tožeče stranke. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 80, 249, 360, 360/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - dvom v pravdno sposobnost - izvedenec psihiatrične stroke - pregled stranke - nagrada za študij spisa - število prilog
Izvedenec je opravil študij spisa, vendar tožnica ni pristopila na pregled in zato ni mogel izdelati izvedeniškega mnenja. Ne glede na navedeno izvedencu za opravljeno delo pripada nagrada za študij spisa.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti - subjekti javnega prava - proračunski porabniki - odškodninski zahtevek - gospodarski spor
Pritožnica pravilno navaja, da gre v danem primeru za spor med dvema javnopravnima subjektoma v zvezi z vprašanjem morebitne škode, ki je enemu proračunskemu uporabniku nastala zaradi nepravilnega dela davčnega organa, in za vprašanje, ali je bilo delovanje oblastnega davčnega organa pri odločitvi, da se NUSZ ne odmeri, pravilno. To pa še ne pomeni, da gre v danem primeru za javnopravni spor po določbah ZUS-1 oziroma da zadeva ne predstavlja gospodarskega spora, pa čeprav se bo sodišče v njem ukvarjalo tudi z vprašanjem pravilnega postopanja upravnega organa.
stečajni postopek - imenovanje članov upniškega odbora - neutemeljena pritožba
V kolikor bi želel pritožnik omajati odločitev sodišča prve stopnje in doseči, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o imenovanju članov upniškega odbora bi moral tudi zatrjevati, da pri njemu ne obstajajo ovire za imenovanje, česar pa ni trdil.
Za poslovne knjige dolžnika na podlagi katerih bi lahko preverilo upnikovo terjatev, pa je iz izjave upravitelja razvidno, da dokumentacija dolžnika ni zanesljiva, ker dolžnik še vedno ni izročil upravitelju izvirnih listin.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnica, ki je bila zaposlena na delovnem mestu višje policistke, je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, tem, ko je spornega dne osebi izpisala plačilni nalog, čeprav z njim sploh ni opravila policijskega postopka ali mu predočila prekrška ter vročila plačilnega naloga, in je s tem kot policistka oziroma pooblaščena uradna oseba v plačilni nalog, ki velja za uradno listino, vpisala lažne podatke o domnevnem policijskem postopku, kršitvah in pomembnih dejanskih ter pravnih dejstvih v zvezi s tem, tako da bi tej osebi prizadejala škodo in mu jo dejansko tudi je.
Upoštevajoč dejstvo, da pred drugim sodiščem teče postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
OZ člen 105, 105/2, 117, 117/1, 619, 619/1, 626, 626/1.
podjemna pogodba - obligacija rezultata - neizpolnitev pogodbe - razveza pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - dogovor o roku in načinu plačila - način izpolnitve pogodbe - zapadlost posameznih obrokov
Po presoji pritožbenega sodišča je bila namreč z določilom 3.1 točke 3. člena pogodbe dogovorjena le dinamika plačila sicer enotno določene pogodbene vrednosti dobave in montaže pomičnih stopnic, ker za posamezno fazo izpolnitve cena pogodbeno ni bila dogovorjena, niti v pogodbi ni govora o faznih izpolnitvah pogodbe. Neživljenjsko in nelogično pa je, da bi že sama sklenitev pogodbe in primopredaja predstavljali 40 % vrednosti projekta oziroma predmeta pogodbe.
Podpis pogodbe, na katerega je vezana zapadlost 30 % pogodbene vrednosti, predstavlja sklenitveno fazo pogodbe, v kateri pogodbeni stranki šele definirata medsebojne pogodbene obveznosti, zato sama sklenitev pogodbe že pojmovno ne more predstavljati fazne obveznosti izpolnitve pogodbe, kot jo pojmuje tožena stranka.
Ni dvoma, da je pogodbena obveznost toženke, zagotoviti tožeči stranki pogoje za začetek montaže, obligacija rezultata, saj je bila od nje odvisna tudi realizacija pogodbene obveznosti tožeče stranke po sklenjeni pogodbi, ki je po vsebini podjemna pogodba. Zanjo pa je značilna obligacija rezultata.
Ker je za nemožnost izpolnitve tožničine pogodbene obveznosti montaže pomičnih stopnic odgovorna tožena stranka, je ugasnila obveznost tožeče stranke, ki je na podlagi prvega odstavka 117. člena OZ obdržala svojo terjatev tožene stranke, zmanjšano za koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Navedeno zakonsko določilo torej tožeči stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je prosta svoje obveznosti.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3.. ZNP-1 člen 262.. DZ člen 295, 295/2.
prekinitev postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Ker je v teku nepravdni postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo, je v obravnavanem sodno socialnem sporu podano procesno stanje iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zakonito prekinilo.
ZKP člen 285a, 285a/3-5, 285c, 285č, 330, 95, 95/4, 98, 98/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 20, 20/2.
priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - odločba o kazenski sankciji - zaporna kazen - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Obdolženca sta krivdo priznala med glavno obravnavo in v tem primeru ZKP ne predvideva vračanja kazenskega postopka v fazo predobravnavnega naroka, vsled česar sodišče prve stopnje tudi ne postopa po 285.a členu ZKP. Zato zagovornik nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo obdolžencema dati pravni pouk po 5. točki tretjega odstavka 285.a člena ZKP. Dikcija 330. člena ZKP, po kateri je pravilno postopalo sodišče prve stopnje, je namreč jasna in po njej v primeru, ko obdolženi prizna krivdo po obtožbi med glavno obravnavo in ko sodišče to priznanje sprejme, glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č člena ZKP. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedeno zakonsko določbo, kar povsem jasno izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi.
Po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 se lahko odločba iz prvega odstavka tega člena izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
Glede na to, da je odločba z dne 31. 7. 2000, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, vročena 1. 8. 2000 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 pa je tožnik vložil dne 29. 9. 2018, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10-letni rok določena v 183. členu ZPIZ-2 prepozna in jo je pravilno zavrgel.
zavarovalno pravo - izključitev zavarovalnega jamstva - poplava
Pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožniku vožnje po poplavljeni cesti, ki bi podlagi že navedenih določb Splošnih pogojev izključevala zavarovalno jamstvo, ni mogoče očitati, oziroma povedano drugače, da zavarovalno jamstvo tožene stranke na podlagi že navedenih določb Splošnih pogojev ni izključeno. Tožnik je v ugotovljenih razmerah in ob ugotovljeni padajoči konfiguraciji terena namreč zapeljal v podvoz, kjer se je nahajala stoječa in nadirajoča voda, po zalitju sprednjega dela vozila pa z vožnjo ni nadaljeval.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je urejeno v določbah ZZVZZ in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). V 232. členu Pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pa sta skladno z določbami Pravil pristojna tudi imenovani zdravnik in pa zdravstvena komisija.