sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem - poseg v ustavno pravico - navidezna zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru, ko se nasprotni udeleženec premešča iz zavoda odprtega tipa v prezaseden varstveni oddelek socialno varstvenega zavoda pa se kot možnost takojšnji premestitvi ponuja namestitev z odlogom za čas do sprostitve zmožnosti istega zavoda (pritožnika) za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca in ostalih uporabnikov, med tem časom pa bi ostal v sedanjem centru, v primeru hospitalizacije (te so po podatkih spisa pogoste) pa v bolnici. Omenjena možnost pride v poštev le, če je pričakovani čas namestitve primerno kratek (o čemer ni konkretnejših ugotovitev) in če bi se po tehtanju med ustavo nedopustno namestitvijo v prezaseden zavod in začasno opustitvijo varstva dobrin iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr to izkazalo za sprejemljivo.
Poročilo izvršitelja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne izkaže nasprotno.
Upnikova dolžnost povračila stroškov tretjega je določena takrat, kadar jih je upnik tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde.
pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - očitno izmikanje glavni obravnavi
Obdolženec tako na glavno obravnavo ni pristopil, dasiravno je zanjo vedel in čeprav je bil seznanjen tudi s tem, da je zoper njega zaradi zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi odrejen pripor. Ocena o tem, kdaj je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna in kdaj ne, je izključno v domeni razpravljajočega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035463
KZ-1 člen 22, 22/2, 122, 122/1, 122/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 370, 370/3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/4.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran - istočasnost napada in obrambe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
Postavitev toge ločnice med ravnanjem obdolženega T. in obdolženke, kot jo vsebuje obrazložitev izpodbijane sodbe v delu, kjer prvostopno sodišče zaključuje, da nista bila podana istočasnost napada obdolženega T. in obdolženki očitanega ravnanja, je glede na intenzivnost dogajanja med njima, ki je potekalo v relativno kratkem časovnem okviru in na majhnem prostoru (v stanovanju), tudi po oceni pritožbenega sodišča vsaj preuranjeno, zlasti upoštevajoč povezanost opisa dejanj iz točk I/2 in I/3 prvostopnega izreka, kjer se eno dejanje po opisu preliva v drugo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napake volje - sila - grožnja
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi na podlagi prvega odstavka 82. člena ZDR-1 v povezavi z določbami 45. in 46. člena OZ pravilno odločilo, da ni utemeljen tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev odpovedi, ki jo je podala, saj ta ni bila podana pod vplivom grožnje oziroma pod prisilo nadrejenih.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-5, 403, 403/1, 403/1-1.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.
ZDR-1 člen 202.. ZDR-1 člen 202.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
javni uslužbenec - misija - tujina - izplačilo dodatka - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
V skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati kot tudi ne more samo določati višine dodatka.
predlog za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije - enotna nagrada za narok
V priznano nagrado zastopanja na naroku pa je tako vključeno tudi opravilo pregleda predloga oziroma študija zadeve ter opravljeni obisk (posvet) pri stranki pred narokom kot priprava na sam narok in ne gre za samostojno opravilo.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. KZ-1 člen 255, 255/1, 255/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - prodajalec
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je sodišče prve stopnje pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru "vseh okoliščin", pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru "vseh interesov obeh pogodbenih strank" pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za delavca na delovnem mestu prodajalca oziroma blagajnika, ki dnevno posluje z denarjem oziroma upravlja z delodajalčevim premoženjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot so od njega zahtevala interna navodila delodajalca. Od delavcev na delovnih mestih, na katerih ti prihajajo neposredno v stik z denarjem, pa se upravičeno pričakuje večja stopnja zaupanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca
ZDR-1 v prvem odstavku 89. člena določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ob navedenem pa drugi odstavek 89. člena ZDR-1 določa, da delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 tudi v 84. členu ureja dokazno breme in določa, da v primeru, če delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, je dokazno breme na njegovi strani.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-6, 294, 294/2, 294/2-3, 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-9, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
ZFPPIPP ne opredeljuje stroškov upravitelja, ki jih je treba obravnavati kot tekoče stroške stečajnega postopka po 1. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Za razlago te določbe si je zato treba pomagati z določbami VII. poglavja Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je opredeljena vrsta stroškov: stroški prevoza (18. člen), dnevnice, stroški prehrane in prenočišča (20. člen) in stroški pisarniškega poslovanja (21. člen). Kateri od teh stroškov so tekoči in kateri občasni stroški, pa si je mogoče pomagati z dopolnilnim opredelitvenim kriterijem tekočih stroškov glede na pogostost oziroma frekvenco njihovega nastanka iz 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, to pa so stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Že na prvi pogled je namreč jasno, da strošek dnevnice, prehrane in prenočišča iz 21. člena Pravilnika ni tekoči, ampak občasni strošek.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPol člen 1, 5.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist
Tožnica, ki je bila zaposlena na delovnem mestu višje policistke, je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, tem, ko je spornega dne osebi izpisala plačilni nalog, čeprav z njim sploh ni opravila policijskega postopka ali mu predočila prekrška ter vročila plačilnega naloga, in je s tem kot policistka oziroma pooblaščena uradna oseba v plačilni nalog, ki velja za uradno listino, vpisala lažne podatke o domnevnem policijskem postopku, kršitvah in pomembnih dejanskih ter pravnih dejstvih v zvezi s tem, tako da bi tej osebi prizadejala škodo in mu jo dejansko tudi je.
ZZLPPO člen 6, 6/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 35, 35/1.
lastninsko preoblikovanje podjetij - vezanost na odločitev upravnega organa - premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci - otvoritvena bilanca na dan 1. 1. 1993 - odpis terjatve - vrednost terjatve - neizterljivost terjatve
Če se je kakšen del premoženja izmaknil procesu lastninskega preoblikovanja, potem ni pripadel privatiziranemu podjetju. Prešel je sprva na Slovensko razvojno družbo, in je sedaj njegov imetnik tožeča stranka kot njena pravna naslednica. Posebne okoliščine tega primera jasno kažejo na to, da je bil namen navedene določbe ZZLPPO dosežen, četudi terjatev ni bila navedena v otvoritveni bilanci. Terjatev do inozemskega dolžnika je bila namreč v postopku privatizacije večkrat navedena v različnih listinah, med drugim tudi v posebni prilogi k programu lastninskega preoblikovanja podjetij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00033739
ZPP člen 105a, 105a/3.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13.
umik pritožbe - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse
ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - poseg v osebno svobodo - nujni ukrep - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja - okoliščine konkretnega primera - način zdravljenja - sorazmernost in nujnost ukrepa - bolnišnično zdravljenje - nebolnišnično zdravljenje - milejši ukrep
Ugotovljene okoliščine ne zadostujejo za sklep o ogrožanju lastnega življenja in zdravja, ki je pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve.
Izvedenec je izrecno izpostavil, da zaradi ambivalentnosti potrebuje še nekajdnevno bivanje in opazovanje učinkov nove terapije in zato predlagal tridnevno pridržanje za potrebe opazovanja. V izpodbijanem sklepu ni presoje o tem, ali je za bolj natančno spremljanje učinkov nove terapije res potrebno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, ali pa bi bilo mogoče tudi zdravljenje z milejšimi oblikami pomoči, npr. zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom ali ambulantno zdravljenje
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00033408
OZ člen 191.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - odločitev o pravdnih stroških
Za zakonitost in pravilnost izplačil iz naslova plačila za delo je bila odgovorna tožena stranka, ki v tem sporu ni zatrjevala, da so tožeče stranke kakorkoli krivdno prispevale k neupravičenim izplačilom, niti da bi morale vedeti, da jim je bil dodatek za delovno dobo izplačan v nepravilnem znesku. V okviru utemeljevanja v pobot uveljavljanih terjatev je zatrjevala le, da naj bi do napake pri višini spornih izplačil prišlo zato, ker je pomotoma upoštevala le prvi del določila tretjega odstavka 72. člena Kolektivne pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, kar glede na jasno besedilo določila kolektivne pogodbe ne more biti pravno upoštevno. Za odločitev je bistvena določba 191. člena OZ, v skladu s katero tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Česa takšnega tožena stranka v tem sporu ni niti navajala niti dokazovala, posledično pa domnevno preveč izplačanih zneskov iz naslova dodatka za delovno dobo od tožečih strank nima pravice zahtevati nazaj.
ugovor stvarne pristojnosti - ugovor sodne pristojnosti
Zmotno je stališče pritožnice, da je predmetni zahtevek po vsebini gledano upravna oziroma davčna zadeva. V danem primeru tožeča stranka ne uveljavlja terjatve iz naslova davkov, niti ne gre zgolj za preimenovanje zahtevka za vračilo davkov v zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, kot to trdi pritožnica. Iz tožbenih navedb tožeče stranke jasno izhaja, da je njen zahtevek odškodninski zahtevek, saj tožeča stranka zatrjuje vse elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke, temelječe na 26. členu Ustave RS.
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.