nepopolna in nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje
Pritožnik se je na poziv sodišča sicer pravočasno odzval, a nerazumljivosti ni odpravil. Odločitev, s katero je sodišče tako prvo kot drugo vlogo zavrglo, je zato pravilna.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom - neobrazložena vloga - splošno načelo enakosti
Upoštevaje, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, je nagrada za predlog za izvršbo z novim sredstvom zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Takšno razlogovanje utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane obveznosti.
Poročilo izvršitelja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne izkaže nasprotno.
Upnikova dolžnost povračila stroškov tretjega je določena takrat, kadar jih je upnik tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde.
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje vloge toženke, ki jih je vložila po izteku prekluzivnega trimesečnega roka iz prvega odstavka 393. člena ZPP, štelo za prepozne, ne pomeni, da je bila tudi vloga tožnika, vložena po tem roku, prepozna. S to vlogo je tožnik odgovoril na navedbe toženke v njenih predhodnih vlogah in opozoril na toženkino nedopustno in prepozno širjenje razlogov za razveljavitev sodne poravnave. Vloga in tudi strošek za to vlogo sta bila torej potrebna.
Napačna navedba opravilne številke zadeve ni bistvenega pomena za presojo popolnosti pritožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-6, 294, 294/2, 294/2-3, 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-9, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
ZFPPIPP ne opredeljuje stroškov upravitelja, ki jih je treba obravnavati kot tekoče stroške stečajnega postopka po 1. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Za razlago te določbe si je zato treba pomagati z določbami VII. poglavja Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je opredeljena vrsta stroškov: stroški prevoza (18. člen), dnevnice, stroški prehrane in prenočišča (20. člen) in stroški pisarniškega poslovanja (21. člen). Kateri od teh stroškov so tekoči in kateri občasni stroški, pa si je mogoče pomagati z dopolnilnim opredelitvenim kriterijem tekočih stroškov glede na pogostost oziroma frekvenco njihovega nastanka iz 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, to pa so stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Že na prvi pogled je namreč jasno, da strošek dnevnice, prehrane in prenočišča iz 21. člena Pravilnika ni tekoči, ampak občasni strošek.
Ker je tožena stranka objavila razpis devet mesecev po pravnomočno zaključenem postopku, dejstvo, ki ga uveljavlja tožnik, ni razlog za obnovo postopka po tej določbi, ne glede na to, da je bil vložen v rokih, ki jih določa 396. člen ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00034518
OZ člen 5, 5/1, 82, 82/1, 82/2, 83, 837. ZGD-1 člen 527, 527/1, 527/1-1, 527/1-2.
posredniška pogodba - pravilna izpolnitev pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - povezana pravna oseba - namenska razlaga
Ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja od udeležencev terja, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij ter izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov temveč tudi za interese nasprotne stranke. Udeleženci morajo biti med seboj lojalni. Torej morajo ravnati pošteno in vestno ter se izogibati ravnanj, ki bi nasprotno stranko prikrajšala v izvrševanju njenih pravic in interesov.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka s tem, ko je izkoristila naročeno, pravilno opravljeno storitev tožeče stranke in se s (formalno) zaposlitvijo napotenega kandidata v povezani družbi skušala izogniti plačilu za opravljeno storitev, ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ugovor stvarne pristojnosti - ugovor sodne pristojnosti
Zmotno je stališče pritožnice, da je predmetni zahtevek po vsebini gledano upravna oziroma davčna zadeva. V danem primeru tožeča stranka ne uveljavlja terjatve iz naslova davkov, niti ne gre zgolj za preimenovanje zahtevka za vračilo davkov v zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, kot to trdi pritožnica. Iz tožbenih navedb tožeče stranke jasno izhaja, da je njen zahtevek odškodninski zahtevek, saj tožeča stranka zatrjuje vse elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke, temelječe na 26. členu Ustave RS.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.
vračilo nagrade - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prekinitev delovnega razmerja
Čeprav je sodišče prve stopnje v enem delu obrazložitve sodbe toženčevo prošnjo res opredelilo kot odpoved, na kar opozarja pritožba, pa je bolj relevanten pravilni poudarek sodišča prve stopnje, da samo poimenovanje (prošnja, dopis, vloga, odpoved) ne spremeni pomena toženčeve prošnje za prekinitev delovnega razmerja, ki ima za posledico povračilo nagrade po 4. členu Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00033408
OZ člen 191.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - odločitev o pravdnih stroških
Za zakonitost in pravilnost izplačil iz naslova plačila za delo je bila odgovorna tožena stranka, ki v tem sporu ni zatrjevala, da so tožeče stranke kakorkoli krivdno prispevale k neupravičenim izplačilom, niti da bi morale vedeti, da jim je bil dodatek za delovno dobo izplačan v nepravilnem znesku. V okviru utemeljevanja v pobot uveljavljanih terjatev je zatrjevala le, da naj bi do napake pri višini spornih izplačil prišlo zato, ker je pomotoma upoštevala le prvi del določila tretjega odstavka 72. člena Kolektivne pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, kar glede na jasno besedilo določila kolektivne pogodbe ne more biti pravno upoštevno. Za odločitev je bistvena določba 191. člena OZ, v skladu s katero tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Česa takšnega tožena stranka v tem sporu ni niti navajala niti dokazovala, posledično pa domnevno preveč izplačanih zneskov iz naslova dodatka za delovno dobo od tožečih strank nima pravice zahtevati nazaj.
vikend zapor - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga - načelo kontradiktornosti - vrnitev v prejšnje stanje
Obsojenec v pritožbi zmotno navaja, da bi moral biti predlog, ki ga je podal, vročen državnemu tožilstvu, da bi nanj odgovorilo. Takšno postopanje ne bi bilo pravilno, saj je bil predlog vložen prepozno, prepoznega predloga pa sodišče ne more vsebinsko obravnavati in tudi ne vročiti nasprotni stranki, temveč ga mora zavreči.
Prošnji za vrnitev v prejšnje stanje pa v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi niti zato, ker sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje le obdolžencu, ki z upravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Vrnitev v prejšnje stanje je torej predvidena le za pritožbo zoper sodno odločbo, ne pa za predlog, ki ga je obsojenec podal na podlagi prvega odstavka 129.a člena ZKP.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZBPP člen 1, 7, 26, 26/5, 26/5-1.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv za dopolnitev predloga - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblike brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse kot oblika brezplačne pravne pomoči - sprememba zakona - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah tega zakona. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - vrednost nepremičnine
Ni utemeljena pritožbeno izpostavljena navedba, da so stroški določeni previsoko glede na vrednost nepremičnine, saj Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrade in stroškov ne določa v odvisnosti od vrednosti ocenjenih nepremičnin.
ZFPPIPP člen 399, 399/5, 399/5-4, 403, 403/1, 403/1-1.
odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti
Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.
OZ člen 105, 105/2, 117, 117/1, 619, 619/1, 626, 626/1.
podjemna pogodba - obligacija rezultata - neizpolnitev pogodbe - razveza pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - dogovor o roku in načinu plačila - način izpolnitve pogodbe - zapadlost posameznih obrokov
Po presoji pritožbenega sodišča je bila namreč z določilom 3.1 točke 3. člena pogodbe dogovorjena le dinamika plačila sicer enotno določene pogodbene vrednosti dobave in montaže pomičnih stopnic, ker za posamezno fazo izpolnitve cena pogodbeno ni bila dogovorjena, niti v pogodbi ni govora o faznih izpolnitvah pogodbe. Neživljenjsko in nelogično pa je, da bi že sama sklenitev pogodbe in primopredaja predstavljali 40 % vrednosti projekta oziroma predmeta pogodbe.
Podpis pogodbe, na katerega je vezana zapadlost 30 % pogodbene vrednosti, predstavlja sklenitveno fazo pogodbe, v kateri pogodbeni stranki šele definirata medsebojne pogodbene obveznosti, zato sama sklenitev pogodbe že pojmovno ne more predstavljati fazne obveznosti izpolnitve pogodbe, kot jo pojmuje tožena stranka.
Ni dvoma, da je pogodbena obveznost toženke, zagotoviti tožeči stranki pogoje za začetek montaže, obligacija rezultata, saj je bila od nje odvisna tudi realizacija pogodbene obveznosti tožeče stranke po sklenjeni pogodbi, ki je po vsebini podjemna pogodba. Zanjo pa je značilna obligacija rezultata.
Ker je za nemožnost izpolnitve tožničine pogodbene obveznosti montaže pomičnih stopnic odgovorna tožena stranka, je ugasnila obveznost tožeče stranke, ki je na podlagi prvega odstavka 117. člena OZ obdržala svojo terjatev tožene stranke, zmanjšano za koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Navedeno zakonsko določilo torej tožeči stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je prosta svoje obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri presoji zakonitosti odpovedi je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1) in do tega je prišlo; tožničino delo se je prerazporedilo na način, da je določene naloge prevzel sodelavec, določene strokovne naloge pa sodelavka. Pritožbeno poudarjanje, da reorganizacija pri toženki še ni dokončno izvedena oziroma da se načrtuje drugačno prerazporeditev dela tožnice, prav tako ni bistveno. Bistveno je, da je bila prerazporeditev izvedena in da toženka namesto tožnice ni zaposlila nobenega novega delavca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00033856
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana odškodninska odgovornost toženca za škodo na vozilu na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR-1, torej da so podani vsi elementi odškodninske obveznosti iz prvega odstavka 131. člena OZ: protipravno ravnanje toženca, ker na vozilu ni odstranil strešne antene, to ravnanje je v vzročni zvezi z nastalimi poškodbami vozila, toženčevo ravnanje je bilo hudo malomarno. Ravnal je v nasprotju s tem, kar se pričakuje od profesionalnega voznika, skrajno nepazljivo in v nasprotju z navodili delodajalca (tožnice), pri čemer se ne zahteva, da bi bila takšna navodila za delo v pismeni obliki, kot zmotno meni toženec v pritožbi.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - postopek izvršitve kazni - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - probacija - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - poročilo probacijske enote - razveljavitev sklepa
Pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka zaradi kršitve načela kontradiktornosti in enakega varstva pravic v postopku, saj je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi zadnje poročilo probacijske enote, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi.
Po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 se lahko odločba iz prvega odstavka tega člena izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
Glede na to, da je odločba z dne 31. 7. 2000, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, vročena 1. 8. 2000 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 pa je tožnik vložil dne 29. 9. 2018, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10-letni rok določena v 183. členu ZPIZ-2 prepozna in jo je pravilno zavrgel.